ponedeljek, 31. avgust 2015

MYRTYL KYMBYT: TOMAŽ ŠALAMUN

A je mogoče, da Šalamun ni bil nek literarni presežek? Mislim, jaz to berem in berem in berem, ampak to meni nič ne pomeni. Kje je tu lepota?

- M. S.

* * *

Reflektorji so goreli le še s polovico prejšnje svetilnosti. Tonski mojster je preizkušal uvodno špico. Nekaj nastopajočih je klepetalo ob skodelicah hladnega kofeta. Naš kritik je sedel na klop za kamerami in iz žepa potegnil beležko ter jo podprl z novo pesniško zbirko Tomaža Šalamuna Ta, ki dviga tačko, spi. Oslinil je svinčnik in kracal po prvi strani, da se mimoidočim zaposlenim ne bi zdel nezanimiv. Režiser je iz offa klical ekipo na svoja mesta.

»Začnemo! Tri, dva, ena … « Glasba je napovedala besede voditelja: »Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, lepo pozdravljeni v še eni oddaji Myrtyl Kymbyt, kjer iz onstranstva pokličemo velemojstre poezije in se z njimi pogovarjamo o njihovih zadnjih, pogojno rečeno, poslovilnih zbirkah. Nocoj se nam bo pridružil nihče drug kot prvo ime slovenske moderne poezije, Tomaž Šalamun, prosim vse obiskovalce za aplavz.« Kritik se je močno potrudil s ploskanjem preglasiti vnaprej posneto ploskanje rok, pesniki so namreč skregani z medijem televizije, ker je preveč pop.

Voditelju se je pred kamero pridružilo mlado dekle. »Kot vedno, bomo pustili našemu mediju, da opravi vse potrebno za ritual, medtem pa bom sam prebral pesem Jezdec, s katero se Ta, ki dviga tačko, spi zaključi: Zobje so ji pokali še dolgo v noč, … «

»Muumba ka gho-uba peee … «

»Te besede me spomnijo na pesnikovo zrelo obdobje!« Voditelj je z okamenelim nasmeškom zrl po dvorani: »Ne? Nobenega bobna in činel? Ne? Okeeej, nadaljujmo: Okno šije. Ovinek peče. Ne morem več …«

Medij iz žaklja potegne kokoš in ji s hitrim sunkom ukrivljenega noža odreže glavo ter si začne mazati kri po oblekah. Voditelj se odkašlja in navidez nemoteno nadaljuje: »Granit, a ti nastavljam vrat? … «

Medij ga prekine: »Tvoj vrat izgleda zelo … «

»Okeeej, dovolj! Mojster Šalamun, se slišimo?«

»Tu sem.«

»Lepo pozdravljeni, slišim, da ste prevzeli glas Miklavža Komelja.«

»Ja, no, glasovi pesnikov, saj veste, reverzibilnost in (samo)promocija.«

»Več kot razumljivo. Poslušajte, v izjemno čast nam je, da ste se strinjali biti naš gost, upam, da se vam nismo prekomerno zažrli v urnik.« Medij zgolj skomizne z rameni. Nastopi neprijetna tišina, ki jo prekine režiser: »Aja, Aleks, oprosti, pozabil sem ti omeniti, da smo morali odpustiti bobnarja, tako da boš moral bobne in činele … «

»Ba-dum tss!«


»Tako, bravo!«

»Nadaljujmo, torej, mojster Š. Najprej bi se vam rad iskreno opravičil za četrti letnik gimnazije. Prišli ste na literarni večer prebirat svoje pesmi in takrat sem bil še klinac in ko ste prebrali svojo prvo pesem, je bil moj prvi odziv 'BWAHA!', ker sem mislil, da vaša poetika nima nobenega pomena, ampak po študiju primerjalne književnosti sem svoje mnenje popolnoma spremenil in sedaj vas neizmerno spoštujem.«

»Lepo slišati, sem iskreno vesel.«

»Reciva še kakšno o vaši najnovejši zbirki.«

»Dajva.«

»Zdi se mi, da ste se na stara leta posvetili totalni relevantnosti besed.«

»Zakaj mislite tako?«

»Na primer, če pogledava pesem Sol, ki kipí. Kupletu

Od srca je šla pot proti
koži. Razburil sem

sledi

čuvaje. Razburil gasilce na
stolpih. Beli beli vosek,

toda prav tako bi bilo pomenljivo, če bi ta dva verza kar preskočili in nadaljevali z naslednjima:

vrat pod ptičem nosi culo.
Zvonove so zgradili s … «

»Šalite se, kajne? Pozabili ste Ba-dum tss. Gasilci so pomembni, vosku dajejo drug pomen in brez njega okrogla Zemlja, ki se nahaja v zadnjih verzih pesmi, izgubi skoraj celoten smisel.«

»Ha, ha, ha! Ba-dum, tss!«

»Ne, ne, ne razumete.«

»Seveda razumem, študiral sem primerjalno književnost!«

»Ba-dum, tss!«

»Ne oponašajte me!«

»Pardon, želel sem le, da dojamete, kolikšen pomen ima rezanje verzov iz poezije. Če mislimo iti to smer, potem kaj kmalu izgubi smisel poezija kot pojav. Mogoče je bolj pomembno ujeti trenutek, ko se vas poetika dotakne in ne konstantno stati v centru formul, ki so edine sposobne razložiti neko določeno poetiko.«

»Ha, ha, ha! Ba-dum tss!«

»Okej, sedaj se pa vrtiva v krogu.«

»Hej, ne glejte mene! Vi ste napisali

Zemlja je okrogla.
Nikoli ni bila ravna.«

»Prav. Samo, prosim, ne spreminjajte pesmi.«

»Vrniva se nazaj. V zbirki je moč zaznati več navezav na dela drugih avtorjev, ne le literatov temveč tudi filozofov in ostalih mojstrov besede; od Plotina, Hugoja, Brandona Shimode do Michaela Thomasa Tarena, Marije Cvetajeve in Karla Hmeljaka. Bi svoje delo opisali kot kolažiranje misli oz. morda celo sestavljanko že napisanega?«

»Poslušajte, vaše besede se slišijo kot resne obtožbe subjektivne izpraznjenosti. Se vam res ne zdi, da smo vsi pisci nekako vpleteni v en sam velik tekst, ki ga ustvarjamo tako, da se povezujemo med seboj in poskušamo preskakovati ovire, ki nam jih sugerira sistematizirajoča znanost?«

»Ba-dum tss!«

»Kaj?«

»Aja, bili ste resni, pardon.«

»Ne, resno, je to preveč banalna stvar, da bi o njej razmišljali?«

»Hej, ne glejte me tako postrani, jaz sem študiral primerjalno književnost, vem vse, kar se da vedeti o primerjanju književnosti.«

»Počasi začenjam dvomiti o tem.«

»Ja, no, mogoče bi bilo pametno razmisliti o tem, da se nekatere stvari ne mešajo, saj veste, maščobe in voda.«

»V bistvu obstajajo emulgatorji, ki … «

»HAHAHAHAHA, ba-dum, tss! Gremo naprej!«

»Zakaj pa ne.«

»Torej, hej, opica na opici, kaj?«

»Prosim?«

»Ja, svat, ki se uleže v banjo. Ali pa pregorela ajda.«

»Ne razumem.«

»Ja, in jagenjčki, ki pijejo roso z medom, bog, ki je torbica, faraon s kalinastimi očmi. Je sploh kaj v tej zbirki iz resničnega sveta?«

»Poslušajte, tole je preveč. Je kak drug voditelj, s katerim bi se bilo možno pogovarjati?«

»Oke-he-he-hej, to je bil ves čas, ki smo ga imeli na voljo danes *tiho mediju* dovolj za danes, skenslaj ga *naglas* vidimo se spet prihodnji teden v novi ediciji Myrtyl Kymbyta, ko bomo govorili s Kajetanom Kovičem, do takrat pa prijetno branje in kot vedno – ba-dum tss!«

Izhodna špica je nekoliko presenetila vse, od tonskega mojstra do medija, a kdo bi lahko oporekal diplomantu primerjalne književnosti. Ekipa je začela pospravljati reči, naš kritik pa se je poskusil spomniti vsega, kar sta povedala mojstra pred kamero. Kot vzoren komparativist je sklenil, da bo besede svojega kolega vzel kot prazno mlatenje slame in v svoje besedilo vključil, kar je ta večer izvedel od pesnika.

Tomaž Šalamun nam v najnovejši pesniški zbirki ponovno ponuja vpogled v svojo izvirno, smrtno resno, linearno, zaprto in realistično poetiko je zapisal. Popraskal se je po glavi in za trenutek poškilil v knjigo. Čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.

1 komentar:

  1. 'Myrtyl kymbyt: Tomaž Šalamun' je literarna kritika pesniške zbirke Tomaža Šalamuna: 'Ta, ki dviga tačko, spi'.

    Naughtius Maximus.

    OdgovoriIzbriši