ALI JE WERNER HERZOG LASTNOROČNO POKONČAL SENEGALSKO POEZIJO?

My friend is a fish

he live in my room
his fin is a cloud
he see me when i sleep

Moj prijatelj je riba

Živi v moji sobi

Njegova plavut je oblak

Opazuje me, kadar spim*

- Babacar Ndele

O mladem senegalskem pesniku Babacarju Ndeleju je javnosti znano zelo malo. Vemo, da je bil otrok ilegalnih migrantov v New Orleansu. Vemo, da je pričujoča pesem edina ohranjena iz njegove zbirke mladostniških pesmi. Vemo, da se je njegova družina preživljala s preprodajo heroina in cracka, četudi ni jasno, ali je bil mladi Babacar s tem seznanjen. In navsezadnje vemo, da so ga skupaj z edino ohranjeno pesmijo našli ustreljenega v njegovi sobi. Nekaj mesecev po orkanu Katrina, ko je Babacar štel vsega 15 let.

Od tu naprej se okoliščine njegovega življenja in smrti močno zapletejo. Mogoče zaplet niti ni prava beseda. Smrt Babacarja Ndeleja ni zgolj smrt mladega upa senegalske poezije, ampak tudi mrki indikator posledic ameriške filmske industrije in njene pripravljenosti hoditi po truplih.

Pa začnimo na začetku. Tu je slika Babacarjevega trupla na prizorišču zločina:

Edini znani vir pričujočega posnetka je dokumentarni film iz leta 2009 z nenavadno zakompliciranim naslovom Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans. Pod režijo se je podpisal Werner Herzog. Čeprav je bil film prvotno zamišljen kot remake kultnega filma Bad Lieutenant s Harveyjem Keitelom, je Herzog kasneje priznal, da originala iz leta 1992 ni niti pogledal. Okoliščine nastanka so torej nadvse bizarne in sumljive. Kako je gospodu Herzogu uspelo prispeti s kamero na kraj zločina praktično ob istem času kot policija, prav tako ostaja nerazloženo.

Film se ukvarja z umorom družine Ndele, v kateri odrašča Babacar. V  maščevalni akciji mamilaškega klana naj bi bila poleg njega ubita njegova starša Yacine in Daouda, babica Ramatulai in sestra Animata. Primer je bil dodeljen poročniku Terencu McDonaghu, ki mu kamera sledi tekom preiskave. Vsaj tako nam skuša situacijo predstaviti film.

Že nekaj kadrov bo vsakemu filmskemu poznavalcu jasno nakazalo, da to ni nekakšen policijski poročnik Terence McDonagh, temveč filmski igralec Nicolas Cage. Nekaj kratkega brskanja po njegovem CV-ju na čislani spletni strani IMDB nam da jasno potrditev, da je tudi v resnici nastopil v tej vlogi. Čemu nas torej Werner Herzog vleče za nos? Zakaj smrt mladega pesnika in njegove družine preiskuje filmski igralec? Še več, zakaj tudi njegovega šefa in partnerja igrata neki obskurni režiser in Val Kilmer?

Očitno je, da Werner Herzog v resnici ne želi, da bi se okrutni pokol primerno raziskal in kaznoval. Nihče od naštetih igralcev namreč nima nobenih delovnih izkušenj v policiji, kaj šele primerne izobrazbe. V resnici je njihova edina referenca to, da se znajo pretvarjati, da raziskujejo umor. Še veliko huje je to, da Nicolas Cage med raziskavo kaže popolno neresnost pri svojem delu – neprestano se vdaja kokainski odvisnosti, svoje finančne težave rešuje, pardon, poglablja na športnih stavah, edini ljubezenski interes pa mu predstavlja prostitutka. Z življenjskim slogom, ki ne pritiče niti filmskemu igralcu, kaj šele resnemu policistu, seveda nima nobene možnosti, da bi primer lahko dostojno zaključil in odkril morilca. Poglejmo si, kako njegova odvisnost od mamil vodi v halucinacije, v katerih vidi plešoče mrtvece in legvane.

Tekom filma lahko nazorno vidimo več primerov, kako emocionalno nestabilen je Nick Cage. Poglejmo si samo njegovo povsem nedostojno in nespoštljivo obnašanje do starejših.

Kako se torej razplete preiskava umora? Tako, da Nicolas Cage podtakne prirejen dokaz (obliznjeno pipo za crack) na kraj zločina. Na tem trhlem dokazu za umor črnske družine obsodijo – nekega drugega črnega moškega z družino. Je zloraba policije in sodstva lahko še bolj ostudno očitna? Ob vsej bizarnosti se lahko zgolj vprašamo, kako daleč je v resnici šel pri tem filmu Werner Herzog. Če je bil pripravljen zavoljo enega filma ponarediti policijsko preiskavo zelo pomembnega umora, ki je spremenil krajino senegalske poezije, potem je gotovo zmožen tudi veliko hujših stvari. Kdo je umoril Babacarja Ndeleja, Werner? Zahtevamo odgovore, in to takoj.

Kot da bi kdo želel še dodatno posoliti rane senegalski poeziji, je Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans prejel izvrstne kritike. Namesto, da bi postavili Herzogu nekaj resnih vprašanj, so pri Guardianu dodelili filmu štiri od petih zvezdic in izpostavili Cageovo vlogo kot »eno najboljših v zadnjih letih«. Resno? V naslednjem prizoru jasno vidimo, kako gospod Cage med rutinskim pregledom povsem zataji v svoji vlogi policista. Namesto, da bi mladi par nemudoma aretiral zaradi posedovanja mamil, se ga sam zadene z njuno zalogo in si v navalu strasti vzame še dekle.

Je Werner Herzog umoril enega redkih senegalskih pesniških upov? Ne vemo. Nimamo dokazov, da bi to lahko trdili. Prav tako pa nimamo dokazov, da bi to lahko ovrgli. Je Werner Herzog morilec psov in posiljevalec? Ne vemo. Kdo smo mi, da bi trdili nasprotno? Če se zdi, da vas ta vprašanja mečejo s tira, si natančno poglejte sledečo fotografijo Chewbacce. To je Chewbacca.

Za zaključek te tragične zgodbe si še enkrat zavrtimo pesem Babacarja Ndeleja, tokrat v interpretaciji Nicolasa Cagea. Roko na srce, gospod Cage ni kaj prida detektiv, deklamiranje pa mu gre kar solidno od rok.

Babacar Ndele, počivaj v miru. Naj Resnica pride na dan.

Drisky Bare-ass-ovsky

---

* Prevod: dr. Drisky.