ponedeljek, 14. september 2015

ZGODBOVINA JEZDECEV - DESETO POGLAVJE

Natečaj Literos 2015 je v zaključni fazi, ko petčlanska žirija melje prispela besedila in s pomočjo Barbik in Kenov rekonstruira težje doumljive prizore iz zgodb. Včasih morajo uporabiti tudi plišastega kalamara oz.repliko kravjih vimen. Go figure. To je izvrsten čas, da naslovimo nekatera vprašanja, ki so prispela s pismi bralcev a la:

Mojo prijateljico pa zanima, kako to, da je na (jez)decih vsebine toliko fuka? Takole pravi: »Vpišem v Google fuk + karkoli drugega in dobim vašo revijo. 'Slovenski fuk' – (jez)deci!, 'vroči fuk' – (jez)deci!, 'fuk z učiteljem fizike' – (jez)deci! In potem še ta natečaj erotične proze! Saj ni nič narobe, da vas to zanima, ampak koga – ne mene – lahko moti, če potem vedno prileti na neko čudno literarno revijo.«

– Moja prijateljica

Tehtno vprašanje. Lahko bi rekli, da je Eros osrednji del tajnega kulta Ba°alovih Jezdecev. Za boljše razumevanje predočujemo sledeče poglavje velike Zgodbovine, da bo jasno kako in kaj. No, kako in kaj je vsem jasno, od kod in zakaj, to pa je druga reč.

* * *

'Over the Mountains
of the Moon,
down the Valley of the Shadow,
ride, boldly ride,'
the Shade replied, –
'if you seek for Eldorado.'

– Edgar Allan Poe - Eldorado

Mojster Edgar je najprvo znan po svojih 'This-but-not-really' zgodbah in pesemcah, kjer se naokrog gibljejo bitja in prividi, ki so prej nekakšna partija dopisnega šaha z manifestacijami čustev kot dejanski sprehod personaliziranih neperson po realnih – čeravno fiktivnih – tleh. Seveda ni nobenega krokarja, ki bi čepel na kipcu boginje brihte – je pa nekaj temnega na umu, to pa že, ja, vse odkar nje ni več, zveni znano?; prepustite se lastni domišljiji z vprašanjem 'kaj se zares zgodi v Maski rdeče smrti?'; še najbolj eksplicitno je zadeva nakazana v Zlatem hrošču – pobrskajte po spominu ali listih najbližje Poejeve antologije: kakšna je sploh vloga samega zlatega hrošča za razplet zgodbe? Odgovorimo namesto vas: v Poejevem univerzuumu se naokoli v glavnem sprehajajo metafore, čeravno govorijo kristalno resnico, kot jo je doživljal pesnik. Primer Eldorada pa je še toliko bolj zanimiv, ker v sebi skriva mojstrovo največjo skrivnost – uganili ste, da je pripadel kultu Ba°alovcev.


Jezdi, pogumno jezdi / … / če iščeš Zlato mesto sta verza, iz katerih bi še navaden raketni znanstvenik, kamoli šele umetnik jezika, razbral, da učbeniška primerjalna književnost skriva Poejevo temačno resnico. Za Nejezdece je pesem nedolžna opomba, da se do pravega bogastva ne more priti na tem svetu ali po drugi razlagi, da se je na poti do materialnih dobričic treba prebiti skozi samo Smrt – da zapihamo na dušo vsem herojem delavskega razreda: da si lahko bogat le, če si notranje izpraznjen. Pripadnikom kulta pa je ta pesem dodatna spodbuda, da vendarle obstaja paradiž na Zemlji, le prekiniti ne sme z ježo. Namesto cilja (preko luninih gora, skozi dolino sence), bo pravi Jezdec vselej v ospredje postavil pot, ki pa je v tem primeru jezdenje samo – v obeh različicah, ki smo se ju že dotaknili: tako pisanje kot ljubljenje (Primerjaj Eldorado in dospetje vanj preko doživetja smrti s kolumno Gozdnega Sadeža La petite mort).

Pisana beseda ima vso moč, da ustvari Zlato mesto, lahko celo trimo, da Poe opozarja na keč, da je tako tudi vselej bilo. To moč odkritja Eldorada pa ima prav tako  predajanje Erosu, najsi bo končni rezultat multiplaEldorado ali pa tisti četrtsekundni fenomen, ki ga doživljajo poltrdi fantje s trideset sekundami časa v šolskem weceju pred kontrolko – bralec, ne pretvarjaj se, da ne veš, o čem govorimo.

Odkar se je spiritualno vodstvo Jezdecev preselilo v Ameriko (beri: Osmo poglavje), se je prav na severovzhodni obali ZDA njegov vpliv najbolj razširil. Imej svoje prijatelje blizu in svoje sovražnike še bližje. Kje bolje skriti nespodobni, a še vedno izjemno vzvišeni kult, kot tik pred puritanskim nosom inteligence Nove celine? Vsem Jezdecem je bilo jasno, kako nevarno in pretkano igro se gredo, a v slogu svojih prednikov iz antične Grčije so nadaljevali s svojim delom in v besedila vnašali skrivne šifre. Vedeli so, da bo bralec ob njihovem morebitnem raztolmačenju bolj pod vplivom trenutnega razsvetljenja kot presenečenja zaradi odkritega sveta, ki ga prej ni niti slutil – zatorej se bo tajnemu društvu raje pridružil, kot da bi izdal njegov obstoj širši javnosti.


Znano je bilo namreč vsem članom, kaj je mislil Nostradamus (še eden), ko je zapisal svoj 65. kuplet: … / son adversaire fera si grand prouesse / L'Empereur tost mort sera condemné ( … / njegov nasprotnik pa bo izkazal tolikšno moč, / da bo Cesar kmalu obsojen na smrt). Ne konkreten nasprotnik, marveč nasprotnik v splošnem. Cilj Jezdeca je vzdrževati ciklično poganjanje sveta ('karma' je sanskrtska beseda, ki pomeni 'delovanje', 'delo', 'potezo', a še preden je dobila ta pomen v hinduizmu, je pomenila 'jezditi', true story), kjer je vse povezano z vsem, kjer je vse eno. V trenutku, ko v človeško percepcijo vstopi dialektičnost, ko se iz oči v oči srečata A in -A, njegov nasprotnik, v tistem trenutku je nekdo obsojen na smrt (klasičen Hegel). Cesar je seveda v tem primeru penis (in ne Napoleon III., kot so sugerirali nekateri Nostradamusovi interpreti) – in tu je skrivnost tantre in Kamasutre (je treba res izrecno povedati, kdo jo je napisal?): večno predajanje Erosu, večno jezdenje, večno pisanje, večno vzdrževanje, večno ustvarjanje (klasičen Nietzsche). Da bo svet živel v harmoniji, mora Jezdec neprekinjeno jezditi, neprekinjeno pisati, neprekinjeno ljubiti. Zato Literos 2015 in zato vsi nadaljnji. Ker sta erotika in literatura dve različni obliki istega čaščenja. Brez njiju bo cikel prekinjen.

Jezdi, pogumno jezdi, naj bo cilj še tako nedosegljiv – ne prenehaj jezditi – le tako se ustvarja Eldorado.

In Poe? Njemu na čast Jezdeci preučujemo krimiče, horor in sajfaj. Naj njegova slava nikoli ne utone.

Ni komentarjev:

Objava komentarja