Natečaj Literos 2015
je v zaključni fazi, ko petčlanska žirija melje prispela besedila in s
pomočjo Barbik in Kenov rekonstruira težje doumljive prizore iz zgodb. Včasih
morajo uporabiti tudi plišastega kalamara oz.repliko kravjih vimen. Go figure.
To je izvrsten čas, da naslovimo nekatera vprašanja, ki so prispela s pismi
bralcev a la:
Mojo prijateljico pa zanima, kako to, da je na (jez)decih
vsebine toliko fuka? Takole pravi: »Vpišem v Google fuk + karkoli drugega in
dobim vašo revijo. 'Slovenski fuk' – (jez)deci!, 'vroči fuk' – (jez)deci!, 'fuk
z učiteljem fizike' – (jez)deci! In potem še ta natečaj erotične proze! Saj ni
nič narobe, da vas to zanima, ampak koga – ne mene – lahko moti, če potem vedno
prileti na neko čudno literarno revijo.«
– Moja prijateljica
Tehtno vprašanje. Lahko bi rekli,
da je Eros osrednji del tajnega kulta
Ba°alovih Jezdecev. Za boljše
razumevanje predočujemo sledeče poglavje velike Zgodbovine, da bo jasno kako in
kaj. No, kako in kaj je vsem jasno, od kod in zakaj, to pa je druga reč.
* * *
'Over the Mountains
of the
Moon,
down the
Valley of the Shadow,
ride,
boldly ride,'
the Shade
replied, –
'if you
seek for Eldorado.'
– Edgar Allan Poe - Eldorado
Mojster Edgar je najprvo znan po svojih
'This-but-not-really' zgodbah in pesemcah, kjer se naokrog gibljejo bitja in
prividi, ki so prej nekakšna partija dopisnega šaha z manifestacijami čustev
kot dejanski sprehod personaliziranih neperson po realnih – čeravno fiktivnih –
tleh. Seveda ni nobenega krokarja, ki bi čepel na kipcu boginje brihte – je pa
nekaj temnega na umu, to pa že, ja, vse odkar nje ni več, zveni znano?;
prepustite se lastni domišljiji z vprašanjem 'kaj se zares zgodi v Maski
rdeče smrti?'; še najbolj eksplicitno je zadeva nakazana v Zlatem hrošču
– pobrskajte po spominu ali listih najbližje Poejeve antologije: kakšna je
sploh vloga samega zlatega hrošča za razplet zgodbe? Odgovorimo namesto vas: v
Poejevem univerzuumu se naokoli v glavnem sprehajajo metafore, čeravno govorijo
kristalno resnico, kot jo je doživljal pesnik. Primer Eldorada pa je še toliko
bolj zanimiv, ker v sebi skriva mojstrovo največjo skrivnost – uganili ste, da
je pripadel kultu Ba°alovcev.
Jezdi, pogumno jezdi / … /
če iščeš Zlato mesto sta verza, iz katerih bi še navaden raketni
znanstvenik, kamoli šele umetnik jezika, razbral, da učbeniška primerjalna
književnost skriva Poejevo temačno resnico. Za Nejezdece je pesem nedolžna
opomba, da se do pravega bogastva ne more priti na tem svetu ali po drugi
razlagi, da se je na poti do materialnih dobričic treba prebiti skozi samo Smrt
– da zapihamo na dušo vsem herojem delavskega razreda: da si lahko bogat le, če
si notranje izpraznjen. Pripadnikom kulta pa je ta pesem dodatna spodbuda, da
vendarle obstaja paradiž na Zemlji, le prekiniti ne sme z ježo. Namesto cilja
(preko luninih gora, skozi dolino sence), bo pravi Jezdec vselej v ospredje
postavil pot, ki pa je v tem primeru jezdenje samo – v obeh različicah, ki smo
se ju že dotaknili: tako pisanje kot ljubljenje (Primerjaj Eldorado in dospetje
vanj preko doživetja smrti s kolumno Gozdnega Sadeža La petite
mort).
Pisana beseda ima vso moč, da
ustvari Zlato mesto, lahko celo trimo, da Poe opozarja na keč, da je tako tudi
vselej bilo. To moč odkritja Eldorada pa ima prav tako predajanje Erosu, najsi bo končni rezultat
multiplaEldorado ali pa tisti četrtsekundni fenomen, ki ga doživljajo poltrdi
fantje s trideset sekundami časa v šolskem weceju pred kontrolko – bralec, ne
pretvarjaj se, da ne veš, o čem govorimo.
Odkar se je spiritualno vodstvo
Jezdecev preselilo v Ameriko (beri: Osmo poglavje), se je prav na severovzhodni
obali ZDA njegov vpliv najbolj razširil. Imej svoje prijatelje blizu in svoje
sovražnike še bližje. Kje bolje skriti nespodobni, a še vedno izjemno vzvišeni
kult, kot tik pred puritanskim nosom inteligence Nove celine? Vsem Jezdecem je
bilo jasno, kako nevarno in pretkano igro se gredo, a v slogu svojih prednikov
iz antične Grčije so nadaljevali s svojim delom in v besedila vnašali skrivne
šifre. Vedeli so, da bo bralec ob njihovem morebitnem raztolmačenju bolj pod
vplivom trenutnega razsvetljenja kot presenečenja zaradi odkritega sveta, ki ga
prej ni niti slutil – zatorej se bo tajnemu društvu raje pridružil, kot da bi
izdal njegov obstoj širši javnosti.
Znano je bilo namreč vsem članom,
kaj je mislil Nostradamus (še eden), ko je zapisal svoj 65. kuplet: … / son
adversaire fera si grand prouesse / L'Empereur tost mort sera condemné
( … / njegov nasprotnik pa bo izkazal tolikšno moč, / da bo Cesar
kmalu obsojen na smrt). Ne konkreten nasprotnik, marveč nasprotnik v
splošnem. Cilj Jezdeca je vzdrževati ciklično poganjanje sveta ('karma' je
sanskrtska beseda, ki pomeni 'delovanje', 'delo', 'potezo', a še preden je
dobila ta pomen v hinduizmu, je pomenila 'jezditi', true story), kjer je vse povezano
z vsem, kjer je vse eno. V trenutku, ko v človeško percepcijo vstopi
dialektičnost, ko se iz oči v oči srečata A in -A, njegov nasprotnik, v tistem
trenutku je nekdo obsojen na smrt (klasičen Hegel). Cesar je seveda v tem
primeru penis (in ne Napoleon III., kot so sugerirali nekateri Nostradamusovi
interpreti) – in tu je skrivnost tantre in Kamasutre (je treba res izrecno
povedati, kdo jo je napisal?): večno predajanje Erosu, večno jezdenje, večno
pisanje, večno vzdrževanje, večno ustvarjanje (klasičen Nietzsche). Da bo svet
živel v harmoniji, mora Jezdec neprekinjeno jezditi, neprekinjeno pisati,
neprekinjeno ljubiti. Zato Literos 2015 in zato vsi nadaljnji. Ker sta erotika
in literatura dve različni obliki istega čaščenja. Brez njiju bo cikel prekinjen.
Jezdi, pogumno jezdi, naj bo cilj
še tako nedosegljiv – ne prenehaj jezditi – le tako se ustvarja Eldorado.
In Poe? Njemu na čast Jezdeci preučujemo krimiče,
horor in sajfaj. Naj njegova slava nikoli ne utone.
Ni komentarjev:
Objavite komentar