Vse do sedaj smo novo epizodo Vojne Zvezd spoznavali prek
filmskih napovednikov, teh malih odkruškov filma, ki jih z malo muzike in
spretne montaže zlahka sestavite v dvominuten spot z odličnim suspenzom in
akcijo.
Harrisonu Fordu ni bilo treba drugega, kot da se je pojavil
na zaslonu z zlajnano frazo in starim prijateljem, pa so navdušenci dobesedno
popadali s stolov. Če bi dejanski film zadržal takšen naboj, bi za obisk
kinodvorane potrebovali potrdilo kardiologa.
Ampak ravno tu je keč - film nima privilegija, da bi svojo
vsebino prepuščal domišljiji gledalcev, zato tekom dveh ur tudi ne more
vzdržati napetosti kot enominutni predogled. Čarobnost trenutka se bo hitro
razblinila ob dejstvu, da morata Han Solo in Chewbacca v novem filmu tudi
odigrati svojo vlogo. Tu pa se že začnejo postavljati tista tečna vprašanja, po
katerih bomo lahko ocenjevali film. Kako so se stari pritepenci razvili in
napredovali tekom zadnjih 30 let? Kako veliko vlogo bodo imeli napram novincem?
Jih bodo starci zasenčili ali pa bodo samo nostalgična priloga za dobre stare
čase?
Nauk te zgodbe ni, da bo nova Vojna Zvezd beden film. Zgolj
to, da se nam filmi zdijo najboljši takrat, ko jih pričakujemo, ne pa takrat,
ko jih vidimo. Da dober napovednik ne predstavlja nujno dobrega filma, smo se
že itak naučili pri Prometheusu.
Jebi se, Riddley Scott.
* * *
2. Zaplet filma bo tradicionalen
Dobri fantje so na begu pred slabimi. Slabi fantje so
močnejši in bolje opremljeni, ampak dobri se vedno rešijo z mešanico sreče in
iznajdljivosti. Kadar so dobri fantje na robu dokončnega poraza, jih rešijo
nepričakovani zavezniki. Ti vselej priletijo v zadnjem trenutku, da gledalci
slučajno ne bi ostali brez akcije in drame. Včasih kateri od dobrih fantov
uprizori dramatično žrtvuje in se pusti ujeti, da ostali lahko pobegnejo.
Včasih potem ti dobijo celo slabo vest in se vrnejo ponj v nemogoči misiji.
Dobri fantje na koncu dosežejo majhno, a še kar pomembno zmago – film je
vendarle trilogija, galaktična vojna se mora zaključiti šele čez dva filma.
Morda celo kasneje.
Najmanj enkrat v filmu se zgodi, da dobri fantje sklenejo
nek načrt in se odpravijo na tvegano akcijo. Sredi akcije se izkaže, da so
slabi fantje njihov načrt že spregledali in jim nastavili past. Ampak, sledi
presnečenje! Dobri fantje že ves čas predvidevajo, da jih hudobci čakajo v
zasedi. Eden od njih iznenada potegne iz rokava asa, s katerim prvotni načrt
vseeno uspe. Tudi to se seveda zgodi v zadnjem trenutku.
* * *
3. Androidi so izredno simpatični, dokler so v ozadju
R2-D2 in C3PO sta marsikomu ostala v spominu kot soliden
humoristični odmor med akcijami. A že hiter prelet prvega filma razkrije, da
sta bila veliko več kot to; Han Solo in Obi-Wan se pojavita šele globoko v
drugem dejanju, vse dotlej pa je Novo Upanje film o dveh robotih, ki pobegneta
z zasedene ladje in se prebijata čez planetarno puščavo, da bi tajno sporočilo
predala naprej. Vmes izmenjata nekaj dialogov, ki se jih seveda ne spomnite;
ker so tudi v resnici vredni pozabe. Če bi se C3PO pojavil danes, bi ga
verjetno brez težav odpravili kot bedno reciklažo gejevskega stereotipa.
Novi android BB-8 čaka podobna usoda. Na prvi pogled je
prijeten sci-fi nadomestek domače živali. Potem se ga boste navadili. In ko
boste ugotovili, da v novem filmu dejansko igra eno ključnih vlog, vam bo začel
iti na živce. Na vsake toliko časa se je vredno spomniti, da je Disney
konglomerat, ki franšize pač ni kupil zato, da bo služil samo s tistimi nekaj
evri na vstopnico. Tisti, ki po ogledu kupijo še igračo, poster ali pa kakšno
drugo filmsko robo (ki čez nekaj mesecev itak konča na podstrešju), so h
končnemu izplenu doprinesli bistveno več kot tisti, ki so si film ogledali v
kinodvorani in potem odleteli domov. Mimogrede, maketa novega robotka je že
naprodaj v bolje založenih trgovinah.
* * *
4. Stalni tipi so stalni
Good guy gone bad. Bad guy gone good. Hudobci, ki se zdijo
na prvi pogled težki mamojebci, se ob prvi preizkušnji izkažejo za taktično in
strateško nesposobne.
Modreci, ki so preživeli neštete bitke, ampak se odločijo
umreti v najmanj primernem trenutku.
Neodvisna ženska, ki svojo enakopravnost izkazuje z brcanjem
moških riti.
In najpomembnejše: zlobci bodo bolj zanimivi od dobričin.
Bodimo iskreni: Luke Skywalker nas nikoli ni navdihoval tako kot Darth Vader.
Prvega lahko kadarkoli zamenjate, ne da bi utrpeli hude težave z zgodbo. Vader
pa je s svojim prepoznavnim dihanjem, masko in davljenjem na daljavo razred
zase; je zlikovec, proti kateremu se je vredno boriti. Je oseba, na kateri je
slonelo vseh šest dosedanjih filmov in ki očitno navdihuje tudi naslednjega.
Usoda nove trilogije visi na tistemu, ki bo zasedel njegovo mesto.
* * *
5. Film ne bo slab
Na velike filmske produkcije se je dolga leta naslavljal
očitek, da so v resnici intelektualno ubožni, da njihov stil povsem povozi
vsako substanco, da jim je zgodba bolj v okras kot v kakšen resen namen.
Do neke mere se lahko strinjamo. Desetletja smo gledali
spektakelske predstave, ki so svoje obupne, patetične štorije podpirale z
vsiljivim oglaševanjem, najnovešimi tehnološkimi efekti in velikimi igralskimi
imeni.
Pa vendar ne poenostavljajmo. Prvič, enkrat za vselej si
priznajmo, da v blockbusterjih lahko uživamo. Tudi slab film je lahko zabavna
in poučna izkušnja.
Drugič, ne pozabimo na dejstvo, da se celo Hollywood
prilagaja razmeram. Današnja filmska publika je veliko bolj skeptična kot
tista, ki je pričakala prvo Vojno Zvezd. Ne zato, ker bi ljudje sčasoma
postajali pametnejši (čeprav si to radi predstavljamo), temveč ker ima
povprečni gledalec danes na voljo veliko več izbire. Geekovske liste težko
pričakovanih filmov imajo vsako leto več naslovov. Interneti so polni filmskih
torentov, pa tudi recenzij, parodij in analiz. Že kot gimnazijci smo si
pretočili in pogledali dovolj filmov, da bi se po starih kriterijih lahko
oklicali za »filmske poznavalce«.
Problem današnjih kinematografskih spektaklov tako ni v tem,
da bi bili slabi filmski izdelki. Obstajajo izjeme, a negledljivih skrpucal je
na tem nivoju ostalo presenetljivo malo. Kvečjemu bi jim lahko očitali, da so
postali predvidljivo solidni. Ostajajo v varnih PG-13 vodah, držijo se
preizkušenih formul za uspeh in vsako tveganje je prekalkulirano in kalibrirano
tako, da zadovolji najširši krog gledalcev. So kot komiki, ki bi se bali
užaliti lastno publiko – impotentni in vredni pozabe.
Sila se prebuja bo tako po vseh objektivnih kriterijih
boljši film od Novega upanja. Kar pa ne pomeni, da vam bo bolj všeč.
Se vidimo v kinu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar