Obstajajo filmi, ki jih ni
pogledal Slavoj Žižek, obstajajo reke, ki jih ni preplaval Martin Strel in
obstajajo dejstva o deltoidih, ki jih ne pozna niti Satirični
Rosomah. In prav tako obstajajo besedila, ki jih ne more prebrati glas, ki
ne pripada njegovemu avtorju.
Naslednji tekst naj vam
torej prebere sam Chris
Rock.
* * *
7:00. Počasi se zbudi, se
spravi pod tuš, nato nase vrže nekaj od štirih kosov oblačil, ki so mu še
ostala (denar za obleke je denar, vržen skozi okno).
8:15. V službo pride petnajst minut prepozno. Že
šestdesetič letos. Se niti ne potrudi z izgovorom. Namesto tega se pretvarja,
da je neznosno zaposlen. Uspe mu opraviti nekaj reči.
Kosilo. Zvrne veliko steklenico
Smirnoff vodke z okusom in pogoltne 6-pack krofov iz Spara. Alkoholnega zadaha
se reši s paketom žvak. Ne sme zapraviti preveč denarja, ker bo sicer posegel
po rezervi, namenjeni za fiks. Zato mora previdno izbirati »obroke«, ki ga bodo
nasitili.
17:00. V gneči se zmuzne na trolo
na poti domov (prišparanih evro in dvajset centov na vsako vožnjo se resno
pozna, če potrebuješ drogo).
17:45. Trola se ustavi pred domačo
ulico in nemudoma odpravi do klopic, kjer so že zbrani vsi lokalni
nefunkcionalni narkiči. Skupaj počakajo na ostale funkcionalne narkiče, da se
vrnejo iz služb.
18:30. Banda je končno zbrana na
kupu. Nekdo vpraša: »Kdo bo prinesel pir?« Nabavijo plato in posedajo v krogu,
prižigajo špinele in razpravljajo o svojih načrtih.
Eden bo kupil avto.
Drugi si ogleduje bajto.
Nekdo omeni, da bo šel na Jamajko.
Četrti gre na tekmo Olimpije.
Zadnji omenja neke skupinske
naložbe v fonde.
Tujcu, ki gre slučajno mimo, se
zdi to popolnoma normalen pogovor. A kdor jih pozna, ve, da gre za totalen
bulšit. Eno in isto govorijo že šestnajst let.
20:30. Čas, da se odpravi domov.
Vstopi v hišo in pozdravi mamo. Ona ne živi z njim, ker bi bila stara in bolna
in bi potrebovala pomoč. Ona je tam, ker on živi z njo. Kljub
temu, da svojim prijateljem razlaga, da je on tisti, ki plačuje najemnino, ji v
vseh teh letih ni dal niti desetih centov. Ker ji ne krade, vsaj ne veliko, in
ker ni nasilen, ga ona nekako še vedno tolerira.
21:08. Mama ga pokliče. Anja, ena
od njegovih punc, ga kliče po telefonu. On je star 38 in ona 17. In ne pametnih
17. Zakaj bi hotel biti 38-letnik z butasto 17-letnico? Ker lahko samo ona pade
na njegove fore. Samo na butasto 17-letnico bi lahko naredil vtis s tem, da ima
čisto svojo sobo. Pogovarjata se, potem on reče: »Se vidiva.« To je skrivna
koda za: »Pridi takoj, potrkaj na zadnja vrata.« Tako je mama ne bo slišala.
21:25. Z Anjo pokadita drugi
džojnt večera. Brez uspeha se trudi načeti pogovor, a ker v resnici nimata
ničesar skupnega, se samo pofukata.
22:15. Ona mu po seksu začne
težiti, da je nikoli nikamor ne pelje.
»Kdaj bova šla skupaj na večerjo?«
ga vpraša.
»Greva zdej,« ji hitro odvrne.
Sprehodita se do bližnjega McDonald'sa. Hrano naroči on: »Dejte mi običajno.«
22:33. Ko ravno hodita iz Meka,
srečata njegovega prijatelja Klemna, ki brez 'živjo' stopi do njiju in reče
Anji: »Ali nama oprostiš za sekundo?« Štiri minute se pogovarjata na samem,
nato se vrne k Anji: »Jaz in Klemen morava poskrbeti za neko stvar.«
Iz vrečke vzame pivo od doma in
Big Maca, drugo pusti njej in ji reče, da se slišita kasneje.
»BTW,« se spomni, »ali imaš mogoče
deset evrov za posodit? Ti vrnem jutri.«
»Ampak jaz sem plačala za hrano in
že včeraj sem ti dala deset evrov,« zmedeno odgovori ona.
»Ne seri, no, pa dej keš,«
izgublja živce.
Anja seže v žep in mu da dva
zmečkana bankovca za pet evrov.
22:40. S Klemnom stopita do
Davida, dilerja. Skupaj sta nabrala dvajset evrov za kokain. Zakaj samo
dvajset? Ker bo samo malo navlekel in šel zgodaj spat, ker hoče biti spočit za
službo naslednji dan.
22:53. Skupaj odideta h Klemnu
domov. Vstopita skozi zadnja vrata. Tudi Klemen še vedno živi z mamo. V kleti
prižgeta bong in dišeče svečke, da bi prekrila vonj.
Polnoči. Zaradi nekega čudnega
razloga sploh ni tako zelo utrujen. Reče si: »Ah, kurac, rabim sam še mal.«
Misli si, da bi bilo verjetno šest
ur spanja dovolj. Sprehodi se do bankomata, dvigne denar, ki ga je dal na stran
za otrokovo preživnino. Potem pohiti nazaj k dilerju.
1:15. Vse sta konzumirala in čas
je, da se odpravi od Klemna domov. Odločen je, da se ga ne bo več zadel. Ne
more. Nima več denarja. Poleg tega potrebuje spanec. Ko pride do hiše, zagleda
znan obraz na dvorišču. Maja, njegova punca. Narkič.
Ko je bila še v srednji šoli, je
bila najlepša bejba na maturantskem plesu in si ni dala opravka z luzerji, kot
je bil on. Zdaj, ko je narkomanka, sta se blizu – kar pomeni, da mu ga bo
potegnila, če ji obljubi figurico iz kinder jajčka, ki jo lahko proda za fiks.
Pove mu, da je bila pri Davidu, ki
ji je rekel, da sta s Klemnom pravkar odšla: »Imaš kaj robe?«
Spomni se, da ima v žepu še
zavojček, ki ga je skril pred Klemnom.
1:48. Splazita se v hišo njegove
mame in po prstih v njegovo sobo, kjer se ga zadeneta. Potem se brez uspeha
trudita pogovarjati, ker pa poleg mamil nimata ničesar skupnega, se samo
pofukata. Dejstvo, da spi z različnimi ljudmi – brez kondoma – da bi dobila za
fiks, ga ne odvrne od fuka z njo, prav tako brez kondoma. Nekako še vedno
verjame, da je 99 procentov ljudi z AIDS-om homoseksualcev. Preostali en
procent so lažnivi pedri.
2:20. Še kar se ga hoče zadeti.
Misli si: »Hej, če spim štiri ure, bo tudi čisto OK.« Ampak nima denarja. Razen
evra in dvajsetih centov, ki jih bo ali pa ne bo naslednji dan porabil za
trolo. Začne brskati po hiši in iskati stvari, ki jih lahko nese Davidu. Skuša
vzeti stvari, za katere ve, da mama ne bo opazila, da manjkajo. Npr. eden od
zvočnikov radia. Sigurno ne bo ugotovila, da manjka zvočnik, mislila si bo, da
je radio malo čudno namontiran. Vzame vse pare vilic iz seta srebrnine. Saj
lahko jé kotlete tudi z žlico. Pograbi celo četrt kile mlete govedine, ki jo je
postavila v korito, da bi se stalila čez noč za bolonjsko omako. Konec koncev
je pa to za njeno dobro. Rdeče meso ubija.
Pri Davidu ugotovi, da mu manjka
še približno polovica za dobo. Za naslednjo uro in pol se prelevi v zvodnika,
medtem ko se Maja nastavlja pod svetilko in obrne par trikov. Vrneta se k
Davidu, nabavita nekaj bele, odhitita nazaj k njegovi mami in se zafiksata.
Še en brezuspešen poskus pogovora
in še več fuka brez kondomov. Potem ji reče, da mora iti, ker bo kmalu zora in
noče, da bi kdor koli videl, da fuka z narkičem. Vidite, on se ga rad
zadeva, ona je narkič. Razlika.
Maja brez haska odide, ker je
zadeta kurba in spi točno tam, kjer omaga.
4:30. Misli si, da bo OK, če spi
vsaj tri ure. Točno takrat zasliši trkanje na zadnjih vratih. Anja je. Pravi,
da ne more zaspati in on začne sumiti, da je tudi ona postala pravi narkič.
Vseeno jo spusti v hišo in v postelji skupaj padeta v delirij. Ko ga zbudi
alarm ob sedmih, se odmaje v kopalnico, na hitro oprha in obleče. Anjo pošlje v
gimnazijo, sam pa se odpravi na novi dan težkega dela, kjer bo poskušal – kolikor
se da resno – postavljati nove temelje Zmajskega mostu.
'Dan v življenju funkcionalnega narkomana' je prevod poglavja 'A Day in a Life of a Functional Drug Addict' iz knjige Rock This! stand-up komika, igralca, scenarista, režiserja in producenta Chrisa Rocka.
OdgovoriIzbrišiZ vsem spoštovanjem, Naughtius Maximus.