Vse se preobrača. Vse se vrne na svoje mesto. Vedno se vse
konča in vse začne. In ko te vleče v nič, si vse. Ko si vse, si bližje niču,
kot bi si sploh lahko zamislil. Nikoli ni ničesar konec. Vse je vse. Takšne
misli se mi porajajo, medtem ko te držim za rit in ti težim, da mi moraš
povedati, kolikokrat si si jo zrajcala name. Optimist pa tak, saj vem, da nisem
edini moški, saj vem, da nisem njen bog, čeprav se včasih tako počutim. Ona pač
igra zraven. Ona se pač napravlja, da ne ve, za kaj gre. So tiste, ki se rade
delajo punčkaste in čakajo, da jih zgrabiš. V resnici pa prasičke lovijo svoje
moške prikrito in z močjo, z nadvlado, s perverzijo uma. Če si pameten, ne
izstopaj iz svoje glave in ji verjemi, če ne se boš zapletel v mrežo, iz katere
ne boš našel izhoda. Samozavestno jo boš lahko le še zapustil. Pa še po tistem
boš čez pol leta s polnimi jajci javkal, da ti nikoli ni bilo jasno, kako si se
zatrapal, kaj kurac, ljubil si jo. In če je ljubezen vse, potem si sam nič. Nič
je pa zopet začetek, samo ne ljubi se ti naprej, ko pa se spominjaš sladkih
sokov omame, ki si jih pil iz nje. Komu se pa ljubi vstati iz postelje po
pofukljivih sanjah s sladkobo čarne enigme. Pa se obrneš k zdravilu, ki so ti
ga Slovenci opisali kot vsemožnega; ko si srečen – piješ, ko si žalosten –
piješ, ko ti je dolgčas – piješ, ko proslavljaš – piješ. Zato pač piješ.
Poslušaš neko žensko, kako zmerja svojega, ki ga pri slabih štiriindvajsetih ne
spravi več pokonci. Očita mu, da ne verjame vanjo, da si misli, da ni zmožna
pofukati dveh naenkrat. Ženska je pač prepričana o sebi in takšnih plitkih
obsodb ne bo poslušala. Poslušaš drugo, ki se pritožuje, da nje pa njen sploh
noče več nategnit, da se ne počuti več seksi, da je mislila, da moški bi pa
»čist skoz«. In se ji je sesul svet, ko si je nase navlekla fena trilogij in
zmajev. Pa tako dobro jo je znal nategnit tisti njen tečni bivši, med orgazmom
jo je treslo in vse rjuhe je imela pogrizene. Naslednji dan prisluhneš še temu,
kakšen si bil ta večer, kako si takratke zlival za hrbet, motil ženske in
njihovo dostojanstvo. In se (spet) nedolžno vprašaš, čemu si pil. Premagaš
tesnobo, stopiš čez prag hiše. Pogledaš tisto lipo, ki te gleda že deset let v
vseh možnih stanjih, ob vseh možnih urah, in se ji opravičiš, kot prava
slovenska kuzla pa ne reče niti besede in te lepo pusti samega s sabo in s
slabo vestjo. Cankarjanska vzgoja je močna stvar, jebi ga.
Ni komentarjev:
Objavite komentar