Že nekaj časa spremljam temo o pravem moškem in ob poplavi
številnih definicij postajam zmedena. Nikakor ne morem priti zadevi do dna. Kdo
si je sploh izmislil to magično skovanko, ki očitno loči zrnje od plev? Kdo ima
pravico ali moč ali ego ali nevemsplohkaj, da lahko moške predalčka v
kakršnekoli kategorije? Do zdaj sem take oznake slišala večinoma iz ust
samooklicanih žrebcev. Oni so tisti razsodniki, ki sebe povzdignejo v višave,
tako da druge postavijo stopnico ali dve nižje.
Ob prebranih internetnih definicijah sem prišla do
ugotovitve, da okoli mene ni nobenega pravega moškega, ker se vedno najde kako
področje, ki ločuje svet »poženščenih« od sveta »pravih«. Z besedo poženščeni
so ponavadi označeni tisti, ki po kriterijih internetnih definicij ne ustrezajo
činu pravega deca. Pri vsem skupaj me najbolj zanima, kaj je vzgib teh t. i.
pravih moških, da se čutijo dolžni svetu razložiti, kako so postali ogrožena
vrsta. Poleg tega pa sporočajo ostalim predstavnikom svojega spola, naj vendar
postanejo deci, s tem, da nehajo biti babe.
Po nekaterih teorijah je vzrok za vse večjo feminiziranost
potrebno iskati v kmetijstvu, oziroma v kemiji, ki zastruplja okolje in s tem
tudi naše moške. Sodeč po knjigi Boštjana M. Zupančiča Prva od suhih krav[1],
današnjim moškim močno primanjkuje uporabnih semenčic, glavni krivci za to pa
so pesticidi uporabljeni v 50. letih prejšnjega stoletja. Te biološke anomalije
potegnejo za sabo še medicinsko, psihosocialno, politično in moralno krizo
moškosti in če temu dodamo še ftalate iz osvežilcev zraka, mehčalcev, barv,
kozmetičnih proizvodov in parfumov, se moškim res slabo piše.[2]
Ob vsem tem postanem hvaležna, ker že
imam svojega moškega, ker se zna zgoditi, da bodo v naslednjih stoletjih
izumrli.
Kljub tem teorijam in dejstvu, da imam svojega moškega, še
vedno ne vem, kakšen naj bi bil tisti pravi. Če strnem lastna opazovanja in
prebrane bloge, ima ta moškost dve plati, in sicer moško in žensko. V moških
očeh npr. si car in pravi dec, če znaš rignit in prdnit tako, kot je treba.
Glasnejši je rigec, smrdljivejši prdec, več nasmeškov si prislužiš med kolegi,
po drugi strani pa ženske ne tolerirajo zvočne spremljave pri takih opravilih,
ker je to primitivno in neolikano. Če hočeš biti pravi moški za moške, naredi
to naglas, če hočeš biti pravi moški za ženske, stori to čim bolj diskretno.
Pravi moški mora nujno piti pivo, koktajli so za babe
(razen Long Island), niti pod razno si ne sme privoščiti Martinija v kozarcu s
pocukranim robom, ker to je že korak nazaj na poti pravih mož. Tudi vino je na
meji, ker pomeni preseravanje, to pa naj bi bilo v domeni žensk.
Pravi moški mora obvezno imeti brado in mora biti kosmat
po moških merilih. Depilacija odpade, vsaj taka, za katero izvejo prijatelji.
Dovoljena je edino britvica in pena za britje, vsi ostali kozmetični pripomočki
za urejanje dlak so za tiste taprave tabu. Lahko mu recimo partnerica doma
uredi obrvi in mu povoska hrbet, a to je strogo varovana skrivnost, ki pod
nobenim pogojem ne sme zapustiti domovanja pravega moškega. Lasersko
odstranjevanje ali depilacija je dovoljena le tistim s poraščenim hrbtom in
seveda še to le zato, ker je to grdo njihovim ženskam. Pri poraščenosti si
sicer niti ženske niso enotne, nekatere imajo rade gladke, spet drugim pašejo
dlake, ampak ponavadi le črtica pod popkom in urejena brada, mogoče še kak
ljubavni tepih.
Pravi moški ne sme posvečati pretirane pozornosti
svojemu telesu z različno kozmetiko. Tuš gel, šampon in deodorant so max kar
lahko premore v svoji kopalnici. Saloni za preoblikovanje telesa, so za moške
prav tako »tema o kateri sanjam, a tja niti pod razno ne grem«. To je za ženske
in tega pravi dedci ne potrebujejo, ker imajo ali izklesano telo in so Vikingi
ali pa imajo trebuh in so Martini Krpani. Po drugi strani, če so preveč mišičasti
in se na bazenu pojavijo v oprijetih kopalkah, so kaj hitro ožigosani za pedre,
sploh, če so gladki.
Pravi moški morajo biti okusno oblečeni, vendar ne preveč
ženstveno, pisani puloverji in hlače odpadejo, velike usnjene torbe tudi,
oprijete kavbojke pa najhitreje prislužijo moškemu naziv geja in s tem seveda
moškega, ki ni pravi. Tudi za modo se ne smejo zanimati preveč, ker jih to prav
tako potisne preko magične meje navzdol.
Če želiš biti pravi, moraš biti tak tudi karakterno in v
odnosih. Torej se moraš po eni strani do svoje drage obnašati kot kreten: ji
pokazati, kdo je šef, prepustiti vsa gospodinjska opravila njej, saj ona tako
in tako ve, kje ji je mesto. Tisti, ki gospodinji je spet hitro označen za
babo, ker se ukvarja z ženskimi posli. Po drugi strani pa med prave moške
spadajo kavalirji, tisti, ki žensko zasipavajo s pozornostjo, ki žensko
razvajajo, pospravljajo za sabo, občasno obesijo perilo in skuhajo kosilo. So
srčki, kot bi to rekle njihove drage in partnerico napolnijo tako psihično kot
tudi fizično, ker so seveda tudi najboljši ljubimci.
Tisti, ki so pravi, morajo obvezno znati plesati po
ženskih kriterijih, po moških pa je ples samo za ženske in če densaš le za
lastno veselje in ne za to, da bi zapecal kako bejbo, si zagotovo narobe
zvezan.
Kot ste lahko opazili ima pravi moški nujno partnerico.
Vsi, ki so brez, so nepravi ali napačni ali karželite iz prej omenjenih
razlogov. K nepravemu moškemu spada tudi mama, s katero živijo. So mamini sinki
in pika. Menda tisti v zvezah čudežno izgubijo sindrom mamine joške in se
povsem osamosvojijo in postanejo zgledni partnerji svojim izbrankam, ki pa
nikakor in v nobenem primeru ne morejo nadomestiti njihovih mam.
V knjigi Divji moški lahko preberemo, kako močen
vpliv imajo mame na svoje sinove in na njihove čute, posledično pa tudi na
njihovo dojemanje moškosti in družbene okolice.[3]
Sem bi lahko še dodali moški občutek nemoči ob ženskem
prevzemanju dela, ki je nekoč bilo izključno v domeni moških in vse večjo
enakopravnost med spoloma, ki moškim manjša področje popolnega nadzora.
Moški so ostali brez obvezne vojske in moških salonov,
kjer bi svojo moškost lahko negovali. Tudi očetje so vse bolj odsotni in
sinovom vse manj predajajo različna znanja in moške poglede na življenje. So
mar ti sinovi tisti samooklicani žrebci iz uvoda, ki popravljajo napake svojih
očetov?
Zaradi številnih pesimističnih napovedi in negativnih
dejavnikov na vpliv moških bi tisto pravo moškost lahko uvrstili na seznam
ogroženih vrst. Vendar je to le drobec sestavljanke o moškosti, ki ima
neskončno koščkov in katere slika se nenehno spreminja. Ker obožujem
sestavljanke, se k tejle zagotovo še vrnem.[4]
[3] »Če se sin nauči čutiti od matere, je
zelo verjetno, da bo tudi lastno moškost ocenjeval po žensko. Morda ga bo
očarala, a se je bo bal. Morda jo bo pomiloval in jo hotel preoblikovati, ali
pa bo sumničav in jo bo hotel zadušiti. Morda jo bo občudoval, vendar mu ne bo
nikoli domača. Prav je, da moški nazadnje zavrže vse privzete nauke in sam
odkrije, kaj je oče in kaj moškost.« Robert Bly: Divji moški.
[4] Za pomoč pri ustvarjanju besedila se
zahvaljujem pravemu moškemu, prof. dr. Romanu Kuharju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar