KAKO SO NAS RISANKE UŽALILE - IN REŠILE

»And then, in 1945,  peace broke out. It was the end of the joke.«

-Monthy Python

Ne le vojne in Hirošime, konec je bilo tudi z neštetimi priljubljenim risankami, ki so v vojnem času tako ali drugače nagovarjale otroke. Le kdo bi lahko pozabil na očarljivi Popayjev boj z Japonci ali prisrčno udjestvovanje Racmana Jake v Tretjem rajhu? Izbris in – povejmo naravnost – cenzura posameznih epizod je bila na prvi pogled logična: vse brez izjeme portretirajo vojne nasprotnike z rasistično karikaturo, ki izdaja njihovo prirojeno zlobo in nekompetenco, da bi se kosali z dobro urejenim, brezhibnim ameriškim imperijem. Le malo razlogov je bilo, da bi povojne generacije še naprej zastrupljali s takšnim hujskaštvom.

PORNIČ

Ni velikokrat, da bi človek hodil po malem domačem kraju in srečal kaj pametnega. Kaj šele kaj lepega. Kaj šele kaj takšnega, kar ti je lepšalo dneve v domači postelji. Na domačem travniku. Pristna desničarska romantika kot podlaga za ekstremne levičarske svinjarije in nemoralne podvige. Po vseh redundantnih dneh in po vseh zlizanih in zablodelih mislih se je znašla pred mano v črni oblekci, ki se je končala precej nad koleni. Ravno prave dolžine. In takšna je stala pred našim merkatorjem. Če bi sedela na kolesu, bi ji že lahko pošpegal pod tkanino in ošinil odtenek barve hlačk.

MED MODROSTJO IN NIČEM

In vse je nič. Te žametne oči

so kakor žalost, ki strmi v sivino,

njih temni sloj prodira med tišino

kot zvok, ki se v šumenju izgubi.

– Srečko Kosovel (Sonet smrti)

Sedaj poznam resnico o ljudeh: vse poti vodijo v smrt … ne glede na njihove boje, ne glede na njihove uspehe, na koncu poti umrejo. To je Modrost.

– Malthael (Pot k Modrosti III)

Znamenja, dana »pravi biti« stvari, so znamenja nebiti, niča – »resnični svet« so zgradili iz protislovja proti dejanskemu svetu: zares navidezni svet, kolikor je zgolj moralno-optična prevara.

– Friedrich Nietzsche (Somrak Malikov, »Um« v filozofiji VI)

ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

DISKURZIJA FILMSKA: RIMSKA ZGODBA

Dr. Drisky in N. Maximus sta zakurblala vsak svoj osebni računalnik in si zavrtela svojevrsten spektakel: največji slovenski neodvisni filmski projekt leta 2015: Rimsko zgodbo (KID Teodizij, DD Studio, Millenium Fox). Film podira rekorde kot za stavo. Na premieri – sredi glavnega trga v Vipavi – se je nabrala množica 2.500 gledalcev. Jezdeca je zanimalo, kaj se v filmu skriva, da se v množici drugih bodisi skrije bodisi razkrije. Vsak zase sta si nadela najbolj ljubek nasmešek, najbolj nedolžne očke in najbolj nevtralen pripis ob faci: Dafuq did I just watch?

SAJFAJ KVART: OD ZOMBIJEV DO NIHILIZMA

Eno leto je mimo, odkar je rubrika Sajfaj kvart ugledala luč sveta. Celo leto. Kako vemo? Predvsem vemo zato, ker Sajfaj kvart dolguje svoje rojstvo konvenciji Na meji nevidnega, ki je jezdna tuhtanja leta 2014 (dobrih ducat mesecev nazaj) prisilila v metamorfozo: sprva v predavanje z naslovom Tri plasti znanstvene fantastike, nato pa še v serijo esejev o teh in onih izdelkih scifija vseh časov.

Kdor ima za seboj vsaj enega od teh esejev, je nedvoumno seznanjen z Oswaltovo teorijo zombijev, raket in puščob, ki so jo fafovci vzeli kot odskočno desko in iz nje razvili lasten univerzuum. Čas je, da se Sajfaj kvart tudi formalno počasi odcepi na svoje. Tokrat v branje ponujamo ekstrakt predavanja Od zombijev do nihilizma z letošnje konvencije NMN, kot bi jih zapisali Drisky, Elza, Naughtius in Satirični na enem od svojih kjotskih protokolov.

PRAVA GROZLJIVKA JE SLOVENSKI JEZIK. ALIENEJE: IDILA

OPOZORILO: Spodnji skupek alinej vsebuje razvajalčke. Kdor si ogleda filma ne bi rad kvaril s prevelikim vpogledom v vsebino, mu je svetovano branje kritike prek sledeče povezave.

* * *

- Ko film brede globlje in globlje v zgodbo, vsi v dvorani trepetajo pred naslednjim stavkom, ki bo razkril žalostni ustroj slovenskega jezika in njegovo neumorno bitko z mučno gledališko tradicijo, ki mu onemogoča sproščeno govorico. Ko bi se vsaj enkrat zgodilo, da se nam ni treba ugrizniti v jezik ob večnem vračanju trpinčenja bobničev z besedami, ki obstajajo le še v visoki literaturi in političnih govorih.

A: Neki, neki, vseeno mi je za te kmetavze, »važn je, da majo neomejeno količino tega šnopsa.« WAT? Neomejeno? Who says neomejeno when drunk?

ALARM 2/2

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

ALARM 1/2

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

VIII

Zakaj nisem enostavno zapisal vseh misli, ko so z vso svojo gotovostjo in presenetljivostjo še sveže butnile v glavo? Zdaj je že sreda in – ker moj spomin ni bohvetkaj, moja percepcija časa pa, hmm, nedosledna – so od ponedeljka minila že malodane leta … torek je tako postal tisti običajno osovraženi ponedeljek čigar obstoj je ljudem tako zoprn, da o njem lahko prebiram na raznih šalcah za kavo, majicah, memih ipd. Vedno se potem vprašam, komu so ti ponedeljki res tako zoprni, da bi se z nekim domislekom, a la 'Monday, you bastard' želel o tem opomniti še s šalco kofeta, ki ga pije – verjetno, prav v ponedeljek. Kakor koli ...

ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

PRVI LITEROS ZAKLJUČEN

Draga bralka, dragi bralec, pogovoriti se moramo o seksu.

Kot ste nedvomno seznanjeni, smo Jezdeci na začetku poletja odprli Literos, natečaj za najboljšo erotično kratko zgodbo. Izdelki, ki so pristali v našem trdno zapečatenem poštnem predalu, so bili skrbno pregledani, po potrebi lektorirani, nekaj jih je bilo potrebno prevesti v razumljiv jezik. A to nas ni ustavilo. Staknili smo glave in si jih družno razbijali, dokler nismo našli zmagovalcev.