Živjo, brovarišice in brovariši,
medspletna situacija se zaostruje!
Prejšnjič smo odlomili eno o igrahIgricah. Zanimivo je bilo.
Predvsem nadvse sijajen je bil premišljen družbeni eksperiment z linkom do
SOD.1%, onlajn kalibrirajočega se, igrivega avant.teatra norega angleškega art
kolektiva Jodi. Poleg polno drugih intrikalnih zanimljivin nam SOD.1% predvsem
kaže, kako velikansko vlogo ima v igrahIgricah Beseda.
Beseda, osnovna legica diskurza je pri igrahIgricah močno
delikatna reč. IgreIgrice same, kot takšne so vedno že povedane, govorjene.
IgreIgrice so ubistvu povedano razvijalcev. Nastanejo namreč takrat, ko koda
spregovori naglas. Ko note zaplešejo. Navihano se spomnimo tistega čudovitega
Ingardnovega vprašanja, kdaj glasbeno delo začne (in neha) obstajati?
V notnem zapisu, ali šele, ko se ga odigra? Če poznate odgovor, komentirajte
spodaj!!
Še preden se sploh dotaknemo tistih neslutenih višav in
nebuloz, češ „kaj nam pa ta stvar sporoča?“ ali še bolj prefinjeno
utrgan „kaj so ustvarjalci s tem želeli povedati?“, se igraIgrica
kalibrira kot povedano. Vsaka črka je namreč znak. In naloga vsakega znaka je,
kot pravi pametni Nemec Gadamer, da nikoli ni zadosten. Ne kaže nase, deluje
tako, da kaže od sebe stran. Da zadrži zor, ampak samo tako dolgo, da lahko
ujame zastopano.
Krasen breakingbadovski twist tu nastane tako, da cel
konstrukt kode, ki poje enojni slavospev, kot šanghajski simfonični orkester
velikemu Mau v zgodnjih 50ih, hkrati cel čas odigrava tudi to vlogo zastopanja
za igro. Kot pravi Dr. Phil, je za dobrim zakonom komunikacija, komunikacija in
komunikacija. IgreIgrice so ubistvu ena navadna ljubezenska zgodba, ki se konča
z zaroko. Zaroko s hudičem, ki vam jemlje po 10 ur na dan.
Pojdimo sedaj naprej na besede, tiste ta druge. EVE Online
je mogočni vladar vseh iger. No, to morda le osebno, saj ga rad preigravam
najživigoonswarm[1] pozno v
jutro. Beseda v EVEu se izliva povsod. Med igro, pred igro, izven igre in celo
po igri. Vloga besede je tako zelo močna, da si je prislužila mesto v jedrnem
dizajnu nadaljnjega razvoja. Igralci (in character, v duhu igre, bi se reklo)
volijo tako imenovan CSM, The Council of Stellar Management[2],
kjer na neki obliki posredne demokracije (FUJ) vzpostavijo diskurzivni most z
razvijalci. In ubistvu prav dobesedno začno vrtati in prčkati ter onegavljati
Bogove, češ zagovarjajte se kaj ste hoteli tle storiti? Aha, kaj pa tu? Mi
smo, seveda, proti. In kaj hitro se najde kak ubogi razvijalec, verjetno
imena Eilifr Einarsson, ki je preveč pokuril bencina, ko je šel na morje. In,
hopa cupa, mora se zagovarjati. Besede znajo biti sranje.
Drug zanimiv moment z vidika našega kratkega prispevka (EVE
bi sicer lahko bil in tudi že je bil, predmet celih doktorskih disertacij) je
EVE News24[3]
pravi pravcati investigating reporting (in tudi drugo) dnevnik, ki ga popišejo,
orišejo in spišejo igralci. In so zanj poplačani v čisto resnični virtualni
inGame valuti ISK. S katero potem kupujejo topove za ladje, ali pa striptizete
s katerimi furajo intergalaktični slačipub. Ni pa nagih vesoljcev.
Krovna besedotvorna zakladnica pa je zelo verjetno
EVElopedia, s katero se igraIgrica hvali na vsakem koraku. Češ, tako sem
betična in brhka, da je potrebno o meni brati celo izven mene. Wikia ekstenšn,
ki je, zelo derridajevsko polno posejana s škrbinami in blesavimi opombami pod
opombami, za katere pa rasejo podporna gibanja kot hipiji po Vietnamu ali so
tam postavljene zato, ker se še noben ni lotil primernega, smiselnega opisa ali
pa so preprosto postavljene tja, kamor škrbine pašejo, v logiki neznanske
veličine vesolja, kjer se EVE odvija in same predstavljajo neznano, neodkrito,
škrbinasto. Kdo ve?
Kakšna čudovitost. Pozabil sem sploh, kaj sem želel.
Evo, vam. 14 dni zastonj neskončnega vesolja.
Klik! Kaj'čte še lepšega??
Ni komentarjev:
Objavite komentar