SAJFAJ KVART: MAD MAX

Disclaimer: za boljše razumevanje prispevka svetujemo branje Pattona Oswalta in njegovega poglavja z naslovom Zombi, raketa, puščoba.

Za lenobe krajša razlaga: pri obdelavi literarnih, filmskih ali igralskih znanstvenofantastičnih umetnin si pomagamo z razdelitvijo v tri vrste elementov:

1. rakete so v neprestanem odhajanju, rešitev vselej vidijo v napredku in iskanju novega reda,

2. puščobe v napredku vidijo grožnjo, uničujejo, ostajajo na mestu in se vračajo k tradiciji,

3. zombiji zavračajo in aktivno devolvirajo vsakršen družbeni red, zato so grožnja tako raketam kot puščobam.

* * *

Ubi solitudinem faciunt, pacem appellant.

Tacit

Ime česa je pravzaprav Pobesneli Max? Vprašanje je seveda namerno ignorantsko. Večini ljudi bo pred oči takoj priplavala mladostna podoba sedanjega varuha evangelija, Škotske in Joeja Pescija. A postane smiselno takoj, ko pomislimo, kaj tip v ledru in novem V8 Fordu Falconu dejansko prinaša gledalcu. Bo to filmska specialiteta o raketi, ki neprestano odhaja in se nikoli več ne ozre nazaj? Saj mu je ime Max Rockatansky, ne? Še malo, pa bi imel raketo že v priimku.

Vraga. Nori, ubrisani Max je družinski človek, skuliran tipček, ki vozi neverjeten avtomobil samo zato, da preganja kriminalce in da se lahko zvečer pripelje k svoji ženi. Včasih zbrca tudi kakšno rit na cesti, tako mimogrede, izključno po službeni dolžnosti. Saj že uvodni pregon pokaže, da se zares aktivira šele takrat, ko njegovi kolegi obupajo. Če bi bil zaposlen kjerkoli drugje v sicer propadajočem javnem sektorju distopične prihodnosti, bi ga verjetno odpustili ob prvi priložnosti. Max je puščoba, pred katero se skrije celo Ljudmila Novak. S svojo puščobno pojavo v neverjetno »raketnem« vozilu deluje kot opuščen zabaviščni park sredi Sahare.

Saj ne gre za to, da bi želeli kakorkoli ponižati Maxa s tovrstnimi primerjavami. Nobenega dvoma ni, da je težek mamojebec, da zna držati volan in (hkrati) masakrirati ljudi. Maxov mamojebski CV drži svojo težo, četudi ga primerjamo s sobivajočimi na lestvicah največjih težakov, ki kot po pravilu rešujejo svet pred ubijalskimi stroji, zombiji, marsovskimi napadi in še več zombiji. Toda kakšno sporočilo izdaja heroj, ki se veliko večino časa briga samo zase?

Odgovor je preprost. Mad Max je propaganda za tečaje varne vožnje.

Pomislimo: v prvih dveh filmih praktično ne najdemo smrti, ki se ne bi zgodila na cesti. Kriva je prehitra in neodgovorna vožnja. Celo za posilstva, umore in kraje so odgovorni izključno tisti ljudje, ki so svojo kariero posvetili uporu proti cestno-prometnim predpisom. Sklepamo lahko, da so tudi razpad strnjenih naselij povzročili tepci, ki se niso mogli omejiti na tistih 50 km/h. Motoristične bande, ki zavračajo svetle prednosti prometne ureditve, so sprožile epidemijo kršitev – najprej so začeli pospeševati tisti, ki so pred njimi bežali, nato policisti, ki so jih lovili. V prvem kadru prvega filma je že prepozno – na cesti so ostali samo še divjaki. Hitrostnih omejitev se držijo le še vozniki kamionov in vozači karjol, ki druge izbire niti nimajo.

So torej cestni norci tisti pravi zombiji v franšizi? Je pomanjkanje goriva (paradoksalno) tisti raketni moment, ki bo zombije dokončno pokončal? Je Max puščobnež, ki si obupano prizadeva ohraniti prometni red, četudi za ceno lastne prekoračitve hitrosti? Dano dilemo najbolje ponazarja verbalna izmenjava s policijskim šefom, ko mu skuša vročiti odpoved. »Začenjam uživati v tem. Bojim se, da bom postal tak kot oni,« zavzdihne Max, misleč na bajkerske hudobce. Z drugimi besedami: zave se nevarnosti, da bo nekje med temi pregoni tudi sam postal zombi. Njegov šef se strinja in zavrne njegov izstop iz policijskih vrst, še več, smatra, da je njegova transformacija v zombija že dokončana: »Zasvojen si, Max! In tega se zavedaš!«

Večina ljudi si zaključek filma razlaga nekako tako: Maxu ubijejo družino, ki mu je v ničvredni puščavniški Avstraliji edina nudila zatočišče in duševni mir. V nekontroliranem besu prižge svojega Forda in se z odžagano šibrovko odpravi v boj proti tolpi in krvavo obračuna z vsakim članom posebej.  Zadnjega priklene na vozilo z odtekajočim rezervoarjem in ga pusti v nemogoči dilemi: ali si bo odžagal nogo in pobegnil, ali pa bo ostal na mestu in umrl v eksploziji. Usede se v Forda in odpelje, medtem ko mulo obupano vpije za njim: »You are mad!« Od tu tudi naslov filma: Mad Max, Pobesneli Max.

Trdim, da je to docela nesmiselna razlaga filma. Poruši jo že precej očitno in jasno dejstvo, da je obračun s tolpo vse prej kot dejanje od žalosti poblaznelega človeka, ki nima česa izgubiti. Obračunava premišljeno, metodično, ne zaletavo. Mulcu v zaključku filma ne polomi nog ali razbije glave z najbližjim topim predmetom, kar bi sicer pričakovali od besnečega bivšega moža in očeta. Način, na katerega izstavi račun svojim dolžnikom, kaže na delo sociopata, ki uživa v mučenju in je povsem pozabil na varovanje cestno-prometne ureditve. Max ni pobesnel. Vse kaže, da je postal zombi.

Šele v predzadnjem kadru uzremo ključni preobrat, ki bi nas moral ganiti do solz. Zombi Max Rockatansky odšepa s prizorišča zadnjega obračuna. Usede se v avto. Zaveda se, da se bo nedaleč proč kmalu zgodila eksplozija, zato odpelje proč. A odpelje se počasi. Z zmerno, varno hitrostjo, upoštevajoč nepredvidljive razmere na cesti. Skoraj bi lahko prisegli, da bi pred vključitvijo v promet prižgal celo smerne luči, če bi spimpani Ford premogel tak luksuz. Vidite Maksov pomežik skozi steklo avtomobila? Ne morete, lahko pa stavite, da je tam. Max je preživel zombijev ugriz, ki je visel nad njim skozi celoten film kot Damoklejev meč. Max je in bo ostal puščoba. Dobil si bo psa in v drugem delu poskrbel, da gorivo dobijo samo tisti, ki so pripravljeni spoštovati prometna pravila tudi po tem, ko policije ne bo več na cestah.

Zgodovinar Tacit je v zgoraj citirani misli sicer opisoval rimske puščobe, ki so se trudile ohraniti imperij. Kjer Rimljani postavijo puščavo, razglasijo mir, je cinično izjavil. Mar filmske puščobe počno kaj drugega?

Max je konec koncev tako puščoben, da mu puščavski pesek mezi celo iz cisterne za gorivo.