ponedeljek, 30. marec 2015

HAYSOV KODEKS

Nekoč je bil film svoboden. Iz njega je vrela pohota, ekstravaganca in nazorno nasilje. Po nekaj odmevnih škandalih v Hollywoodu in vse bolj razširjenem prepričanju, da filmi kvarijo mladino, pa je leta 1922 na čelo Združenja ameriških producentov in distributerjev stopil prezbiterijanski starešina Will H. Hays. Zadal si je, da bo filme v ZDA spravil v red. Leta 1930 je v veljavo stopil Haysov kodeks z natančnimi direktivami za filmske ustvarjalce, kako napraviti moralno neoporečne izdelke za občinstvo. Kodeks je ostal v veljavi vse do poznih petdesetih let, določena pravila pa so se v obliki filmskih tabujev ohranila vse do danes. V pričujoči obliki vam predstavljamo uvodni izsek in poglavitne poudarke Kodeksa.

* * *

Advent zvoka na filmskem platnu je prinesel filmski industriji nove težave pri samodisciplini in regulaciji. Odklenil je velike količine dramskega materiala, ki ga je po novem mogoče prikazati na platnu. V Hollywood je pripeljal dramatika, da bi dopolnil delo scenarista.  V govoreče gibljive slike je pripeljal zvezde z gledališkega in varietejskega odra. Pripeljal je govorjen dialog, ki je moral biti prilagojen filmski prezentaciji. Uvedel je nove vloge in jim dodelil govorjene replike.


V luči nastale situacije je postalo nujno, da ponovno potrdimo standarde, pod katerimi so bili producirani filmi od leta 1922 naprej, obenem pa predelamo, razširimo in dodamo nove principe v odgovorno mnenje, tako da bodo vsi udeleženi v ustvarjanju zvočnih slik imeli razumljive in splošno sprejete smernice pri vzdrževanju družbenih in družabnih norm v filmih.

Naloga, ki smo si jo zadali pri MPPDA [Motion Picture Producers and Distributors of America], v sodelovanju z učitelji, dramatiki, verskimi avtoritetami in vodjami na področju otroškega izobraževanja in socialnega dela, se je sedaj iztekla v sprejem novega kodeksa za Združenje filmskih producentov.

Odločeno je, da se stvari na priobčenem seznamu ne bodo pojavile v filmih, ki bi jih producirali člani tega Združenja, ne glede na načine, na katere bi bile podane:

1. Odkrita profanost – najsibo v sliki ali besedi – ki vključuje besede »Bog«, »Gospod«, »Jezus«, »Kristus« (razen, če se pojavijo v povezavi z dejanskimi verskimi obredi), »hudiča«, » presneto«, ali »hudir«, kakor tudi vse druge profanosti in vulgarno izrazoslovje, ne glede na njihovo izgovorjavo.

2. Vsakršna razuzdana ali namigujoča nagota – predočena neposredno ali v silhueti; s tem pa tudi pohotne in razuzdane opazke drugih likov v filmu.

3. Nelegalna preprodaja mamil.

4. Vsakršno sklepanje na spolne perverzije.

5. Trgovanje z belim blagom.

6. Miscegenacija (spolna razmerja med belsko in črnsko raso).

7. Spolna higiena in prenosljive bolezni.

8. Prizori dejanskega rojstva – predočeni neposredno ali v silhueti.

9. Otroški spolni organi.

10. Zasmehovanje duhovščine.

11. Namerno žaljenje katerekoli nacije, rase ali prepričanja.


Nadalje je odločeno, da se posebna pozornost posveti načinu, na katerega se bodo obravnavale sledeče teme, tako da se izloči vsakršna vulgarnost in sugestivnost, s tem pa se izpostavi načela dobrega okusa:

1. Uporaba zastave.

2. Meddržavni odnosi (izogibanje upodabljanju verstev, zgodovine, institucij, pomembnih posameznikov in ljudstev drugih držav v nezaželeni luči) .

3. Požig.

4. Raba strelnega orožja.

5. Kraja, rop, vlom, razstreljevanje železnic, rudnikov, zgradb itn. (pri čemer se vzame v ozir vpliv, ki bi ga preveč nazoren prikaz pustil na bebcu).

6. Nasilje in morebitna odvratnost.

7. Tehnika izvedbe umora v kakršnikoli metodi.

8. Metode tihotapljenja.

9. Izrazitejše izpraševalne tehnike [mučenje].

10. Usmrtitev z obešenjem ali električnim stolom v obliki zakonske kazni za zločin.

11. Simpatiziranje z zločincem.

12. Stališča do javnih oseb in institucij.

13. Družbeni upor.

14. Očitna krutost do otrok in živali.

15. Žigosanje ljudi in živali.

16. Prodaja žensk ali ženske, ki bi se prodajale same.

17. Posilstvo ali poizkus posilstva.

18. Prizori poročne noči.

19. Deljenje postelje med moškim in žensko.

20. Namerno zapeljevanje deklet.

21. Inštitut poroke.

22. Kirurški posegi.

23. Raba mamil.

24. Prizori, ki se dotikajo kazenskega pregona ali organov kazenskega pregona.

25. Pretirano ali pohotno poljubljanje, posebej, ko je eden od udeležencev na napačni strani zakona.

Podpisani: Motion Picture Producers and Distributers of America (kasneje Motion Picture Association of America), 1930.[1]



[1] Leta 1968 je zastareli Kodeks zamenjal ocenjevalni sistem ratingov (M, R, PG, NC17, PG13), ki ga poznamo še danes.

Ni komentarjev:

Objavite komentar