Ko sem obkrožil listo na volilnem listu, sem imel slabo
vest. Ko sem se odločal, koga bi volil, sem imel slabo vest. Ko sem se danes
zbujal in se mi ni ljubilo vstat, sem imel slabo vest.
Ko poslušam novice, koliko je brezposelnih, imam slabo vest,
ko govorijo upokojenci o skrbeh za penzijo, saj nihče več ne vplačuje v državno
blagajno, imam slabo vest. Ko so me klicali z zavoda, sem imel slabo vest.
Nekako tako delujem zadnje čase. Počutim se krivega. Sploh mi ni treba več
kazati s prstom in si odgovarjati. Počutim se krivega. Nikjer se ne znajdem.
Socialisti me silijo v kapitalista in kapitalisti v socialista. Iz vasi me
ženejo v mesto in iz mesta nazaj na vas.
Po dolgem času sem se spet znašel pri maši in pred oltarjem
sem se počutil krivega. Krivega, da sem se rodil. V bistvu spet nisem vedel,
zakaj. A kaj hočeš. Izvirni greh so mi s krstom baje izbrisali, jaz pa se še
vedno počutim slabo. Ko uživam, se počutim krivega, ker ne delam. Ko delam, se
počutim še slabše, saj vendar delam za državo zastonj – nič ne vplačam, ne
spodbujam rasti. Ko uživam, se počutim slabo, ker ne uživam dovolj. Bolje bi
bilo, če bi delal, a potem z delom spet nič ne naredim – nisem realni sektor.
Nisem resničen. Nič sem. No, samo nisem.
Veliko sem pri zdravnikih, spet praznim blagajno. Nič ne dam
svetu, le jemljem. Dobički, ki si jih delijo tujci in naši, ki so nam tuji,
niso del mojega prizadevanja. Ko pošteno plačujem DDV, se počutim še bolj
krivega, danes vendar nihče več ne plača državi, neumnež si, če vsi kradejo,
kradi še ti. Počutim se krivega, ko pa ne maram tako bentit čez Slovence. Niti
se mi Slovenci ne zdijo tako slab narod. Ko zaupam sosedu, se počutim grdo, in
zafukan Slovencelj sem, saj sem včasih komu fauš, res je, želim si, kar imajo
drugi. Sram me je!
Kriv sem, ko ne tečem maratonov, ko se ne gibam, kot se giba
svet. Kriv sem, ko si ne naročam laškega, nisem Štajerec, kaj šele Slovenec.
Kriv sem, ker mi je vseeno, ali bodo prodali Mercator. Kriv sem, ker zdaj ne
bom več kupoval v edinem pravem slovenskem trgovcu. Ta slaba vest me razžira.
Ne vem, je to krščanska ali slovenska vzgoja? Kriv sem, ko poljubljam, a ne
ljubim, kriv sem, ko ljubim, a ne poljubljam.
Ampak zdaj bo vse drugače. Moji so prišli v parlament in
zmagala je levica. Zdaj bo politika delala za ljudi, za mlade. Karkoli naj bi
že to pomenilo. Mogoče bo delala tudi za krive, za tiste s slabo vestjo. Mogoče
me bodo osvobodili, a razmišljam, ali se nisem obsodil kar sam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar