ORKANSKA CESTA

 

»Še ena stvar,« odprl sem novo debato. »Nisem prepričan, da res potrebujem tisto, kar mi boš povedala. Če bom moral nadaljevati brez tebe, potem lahko naredim tudi to.«

»Bilo bi lepo, če lahko to narediš, toda ne pozabi, da sem zadnja oseba, ki ga je videla živega, če odštejem morilca.«

»Narobe,« sem dejal. »Njegova žena ga je videla, kako je prišel iz hiše, odšel po cesti in padel.«

»Njegova žena!«

»Da. Sedela je v kupeju višje ob cesti.«

»Kako je vedela, da bo on tam?«

»Dejala je, da ji je Thaler po telefonu povedal, da je prišel sem s čekom.«

»Zafrkavaš me,« je reklo dekle. »Max tega ni mogel vedeti.«

»Povedal sem ti to, kar je ga. Willsson povedala policiji.«

Punca je izpljunila ostanek limonine lupine na tla, si še bolj zmršila lase s prsti in obrisala usta s hrbtnim delom dlani, nato pa udarila po mizi.

»Tudi prav, g. Vsevedni,« je dejala, »igrala bom tvojo igro. Lahko si misliš, da te ne bo stalo ničesar, a do konca bom dobila svoje. Misliš, da ne bom?« me je izzvala, strmeč vame, kot da bi bil sto metrov proč.

To ni bil čas za oživljanje prepira okoli denarja, zato sem dejal: »Upam, da boš.« Mislim, da sem to izjavil trikrat ali štirikrat, dokaj iskreno.

»Bom. Zdaj pa poslušaj. Pijan si in jaz sem pijana; in jaz sem pijana ravno dovolj, da ti povem vse, kar hočeš vedeti. Takšna pač sem. Če mi je nekdo všeč, mu bom povedala vse, kar želi od mene. Samo vprašaj.«

Ustregel sem ji:

»Zakaj ti je Willsson dal pet tisoč dolarjev?«

»Za zabavo.« V smehu se je nagnila nazaj. Nato: »Poslušaj. Bil je na lovu za škandali. Imela sem nekaj sočnih informacij, nekaj zapriseženih izjav in nekaj zadev, ki lahko nekega dne za spremembo pridejo prav. Sem punca, ki rada pobere kaj uporabnega, kadar je to mogoče. In tako sem te zadeve začela postavljati na stran. Ko je Donald začel brskati, sem mu dala vedeti, da te zadeve imam, in mu pokazala dovolj, da se je lahko prepričal, da so dobre. In res so bile dobre. Potem sva govorila o ceni. Ni bil tako škrt kot ti – še nihče ni bil – a je bil še kar podoben. Zato so se pogajanja vlekla do včerajšnjega dne.

Nato sem ga spodbodla, ga poklicala in mu povedala, da imam še enega kupca za vse skupaj in da se bo moral pokazati tisto noč z gotovino ali overovljenim čekom, če želi karkoli od mene. Seveda sem si vse izmislila, a v tem poslu ni bil dovolj časa, zato mi je nasedel.«

»Zakaj ob desetih?« sem vprašal.

»Zakaj ne? Ura, tako kot vsaka druga. Poglavitnega pomena pri takšnih poslih je, da jim daš na voljo omejen čas. Zdaj hočeš vedeti, zakaj je moral prinesti gotovino ali overovljen ček? Dobro, povedala ti bom. Povedala ti bom vse, kar hočeš vedeti. Takšna punca pač sem. Vedno sem bila takšna.«

Tako je govorila še pet minut in mi podrobno razlagala, kakšna punca je ona in kakšna je vedno bila, in zakaj. Kimal sem ji, dokler nisem dobil priložnosti, da jo prekinem:

»Dobro, ampak zakaj je moral biti ček overovljen?«

Zaprla je eno oko, pomahala s kazalcem proti meni in dejala:

»Da ne bi mogel ustaviti plačila. Ker ne bi mogel uporabiti stvari, ki bi mu jih povedala. Bile so dobre, to je res. A bile so predobre. Postavile bi njegovega starega v zapor skupaj z ostalimi. Pribile bi očka Elihuja močneje kot kogarkoli drugega.«

Smejal sem se z njo, medtem ko sem se trudil ohraniti prisebnost spričo vsega prekrokanega džina.

»Koga bi še pribile?« sem vprašal.

»Celo prekleto gardo.« Zamahnila je z roko. »Maxa, Lewa Yarda, Petea, Noonana in Elihuja Willssona – vso prekleto grupo.«

»Je Max Thaler vedel, kaj nameravaš?«

»Seveda ne – nikomur se ni sanjalo, razen Donaldu Willssonu.«

»Prepričana?«

»Seveda sem prepričana. Menda ne misliš, da bi se s tem hvalisala naokoli preuranjeno, mar ne?«

»Misliš, da bi kdo za ta dogovor utegnil vedeti sedaj?«

»To me ne briga,« je rekla. »Bila je samo šala na njegov račun. Teh informacij ne bi mogel uporabiti.«

»Misliš, da bi tiči, katerih skrivnosti si prodajala, v tem videli kaj šaljivega? Policija hoče obesiti umor tebi in Šepetalcu. To pomeni, da so našli zadeve v Willssonovem žepu. Vsi so mislili, da je stari Elihu izkoristil svojega sina, da posreduje umazanijo v medije, mar ne?«

»Tako je,« je dejala, »in jaz sem med tistimi, ki tako mislijo.«

»Najbrž se motiš, ampak to tako ni važno. Če je policija našla stvari, ki si jih prodala Donaldu Willssonu in izvedela, da si bila ti tista, ki mu jih je dostavila, potem lahko sklepajo, da sta vidva s Thalerjem prešla na stran k staremu Elihuju?«

»Saj lahko vidijo, da bi bil Elihu ravno tako obremenjen kot vsi ostali.«

»Kaj točno pa si mu prodala?«

»Pred tremi leti so gradili novo mestno hišo,« je dejala, »in nihče od njih ni izgubil niti centa pri tem. Če Noonan dobi papirje, bo precej hitro ugotovil, da si je stari Elihu prigrabil ravno toliko, ali še več, kot vsi ostali.«

»Tu ni kakšne velike razlike. Sklepal bo, da si je starec našel svoj izhod v sili. Verjemi mi na besedo, sestrica, Noonan in njegovi prijatelji mislijo, da jih vidva s Thalerjem poskušata prevarati.«

»Briga me, kaj mislijo,« je rekla trmasto. »Bila je samo šala. To je bilo vse, kar sem želela doseči. Samo za to je šlo.«

»Dobro,« sem zagodrnjal, »lahko greš pod rušo s čisto vestjo. Si videla Thalerja, odkar se je zgodil umor?«

»Ne, ampak Max ga ni ubil, če slučajno meriš na to, tudi če bi bil na prizorišču zločina.«

»Zakaj?«

»Veliko razlogov. Prvič, Max tega ne bi storil sam. Dobil bi si nekoga drugega, ki bi opravil posel, medtem ko bi imel sam popoln alibi. Drugič, Max nosi kaliber .38 in vsak, ki bi ga poslal, bi nosil tako ali še večjo pištolo. Kakšen strelec bi uporabil kaliber .32?«

»Kdo pa je potem to storil?«

»Povedala sem ti vse, kar vem,« je dejala. »Povedala sem ti preveč.«

Vstal sem in dejal:

»Ne, povedala si mi ravno dovolj.«

»Hočeš reči, da veš, kdo ga je ubil?«

»Ja, ampak preden ga spravim na hladno, moram pokriti še nekaj zadev.«

»Kdo? Kdo?« Vstala je, nenadoma skoraj trezna, in me začela vleči za rokave. »Povej mi, kdo je storilec.«

»Ne zdaj.«

»Bodi dober fant.«

»Ne zdaj.«

Spustila je moje rokave, skrila svoje roke za hrbet in se mi zasmejala v obraz.

»Tudi prav. Ohrani to zase – in poskušaj izvedeti, kaj od tistega, kar sem ti povedala, je resnica.«

Dejal sem:

»V vsakem primeru hvala za tisti resnični del, in za džin. In če ti Thaler kaj pomeni, mu le prenesi sporočilo, da ga hoče Noonan potunkati.«

Drisky Bare-ass-ovsky