9. maja 2015, na obletnico
vkorakanja partizanskih enot v Ljubljano, je slovenska prestolnica že 59.
zapored zbezala ljudstvo v gibanje po Poti spominov in tovarištva.
Literarno-umetniško društvo TFF 12 se je dogodku pridružilo s krimičem, ki je
čakal razgaljen v osmih delih na osmih kontrolnih točkah. Ljubitelji
literature, logike in pohodov so lahko skenirali unikatne QR kode, ki so vodile
do osmih pisem Jacka Kowalskyja, protagonista Koljača,
ki je zasledoval bando Jezdecev na begu s prizorišča zločina.
Za tiste (lenobe), ki se pohoda
iz tega ali onega razloga niso mogli udeležiti, bomo podaljšani teden od 11. do
18. maja 2015 proglasili za enigmavik, teden konundrumov, ki ga lahko
izkoristite, da nadoknadite zamujeno in pomagate J.K. rešiti zapleteni problem.
Sicer bomo prdeli v vašo smer. Vaše mame so bili hrčki in vaši fotri so
zaudarjali po bezgu!
* * *
POGLAVJE I
Dolgi most, 5:30
Dragi bralec,
če bereš to sporočilo, sem morda mrtev, morda pogrešan,
morda oboje. Tekmujem z nevarnimi ljudmi. Sami sebi pravijo Jezdeci. Moje ime
je nepomembno. Jezdeci so skrivni red, spletkarski red, ki ne uživa v ničemer
bolj kot v vnašanju kaosa v ta svet. Ne priznavajo naših vrednot, ne verjamejo
v našo kulturo. Ves čas prevprašujejo pravila, po katerih se vede naša družba
in tokrat so šli še korak dlje kot kadar koli prej.
Resnosti kapitalizma so zadali
udarec, kjer ga najbolj boli – v bogastvu. Cel mesec je že tega, kar smo na
štiridesetletnico izida legendarnega Monty Python in sveti gral pod neznanim
drevesom v Tivoliju odkopali pravi sveti gral, ki ga je skupina slavnih
komedijantov zapustila celemu svetu. Ne sprašujte me, kako smo ga našli, po
katerih sledeh. Ne vem. Vem le, da so pred pol ure, v noči z osmega na devetega
maja 2015, med polnočjo in peto zjutraj, jezdeci vdrli na varovano območje
najdišča grala in iz zaklada dragocenih artefaktov ukradli 6 kosov, brez
katerih gral nikoli ne bo mogel delovati v svoji polni moči.
Korporacija je najela mene,
malega detektiva, ki zna reševati zagonetke – in še bolj, ki zna držati jezik
za zobmi – da najdem te zločince, pridobim nazaj artefakte, jih pripeljem pred
roko zakona in pojasnim, kako jim je uspelo to pokvarjeno delo. Ne vem, s kom
imam opravka, in kaj bodo storili z menoj, če ne bom previden. Zasledujem jih
po Poti spominov in tovarištva, kamor so jih videli bežati varnostniki, ko so
preverili kamere, a ne smejo ugotoviti, da sem jim za petami. Vlečem na ušesa,
kar lahko izvem, ljudem so govorice že prišle na ušesa.
Dekleta na postaji na Dolgem mostu govorijo o čudnem
bitju, ki je smuknilo mimo v temi. Nosilo je žensko obleko, po opisu nalik
tisti, ki so jo ukradli z najdišča. Prepevalo je, kar mi pove, da je ali
uspavalo varnostnike ali pa jih je pretentalo s pismom jeznega gledalca
televizijski hiši. Povedale so mi namreč, da je bil njegov karton umazan s
tinto, ko je prišlo nabrat žig.
Za boljšo preglednost si bom
govorice izpisoval v pregledni obliki. Nalogi bom prišel do dna. Prisežem!
Ženska preobleka Terryja Jonesa
je bila ukradena ali z uspavanko ali pa s pismom bralca.
Nadaljujem pot proti severu. Morda bom izvedel kaj več.
J.K.
Ni komentarjev:
Objavite komentar