… se
nadaljuje …
POGLAVJE
V
Zaloška, 9:20
Dragi
bralec,
če bereš to sporočilo, že veš,
kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča. Majska vročina mi že pritiska na čelo,
medtem ko se sledi za Jezdeci hladijo. Hitim, kolikor morem, preden izginejo.
Barabe še naprej bežijo, a v
naglici za seboj puščajo vse očitnejše sledi in žive priče. Pri odtisu štemplja
se je mimo nas sprehodila skupina norcev iz bližnje psihiatrične klinike. Nekaj
od njih je začelo prepevati in mrmrati melodijo znane uspavanke. Pojejo, da so
drvarji, da je z njimi vse v redu. Spremljevalca sta jih hitro utišala, da ne
bi motili okolice, sam pa sem se pomešal med njih in začel na skrivaj
zastavljati vprašanja.
Njihova pripoved je bila
zmedena, a izvedel sem, da jih je uspavanke naučilo bitje, ki je priskakljalo
mimo zelo zgodaj v času tatvin. Ni mi uspelo izvleči iz njih, kaj je odneslo.
Sem pa izvedel, da mu je eno uro kasneje sledilo brhko dekle z majico Borisa
Cavazze. Ank-h, si zamrmram v brado.
Skočim iz skupine, ko me
neznana roka potegne za rokav. »Vem, kaj si misliš o nas,« pove s presunljivim,
jasnim glasom, ki ne pritiče norcu. »A vedi, da Zdrava Pamet Zofka ni ukradla
tistega papagaja. Svoje mačke namreč hrani izključno z briketi. Kar koli so že
ukradli, ob dveh so odnesli nekaj drugega.« Zapišem si v beležnico, a ko se
obrnem, da bi postavil še kakšno vprašanje, ne najdem nikogar več. Nimam
izbire, kot da odhitim naprej.
Kdor je kradel s pomočjo Lumberjack uspavanke, je to storil
eno uro preden je kradla Ank-h.
Mrtvega papagaja Michaela Palina ni ukradla Zdrava Pamet
Zofka in ni bil ukraden ob 2:00.
Nadaljujem
proti jugu. Informacije so skromne, potrebujem jih več.
J.K.
Ni komentarjev:
Objavite komentar