ORKANSKA CESTA

 

Moj cilj tistega večera je bila siva koča. Ko sem pozvonil, mi je vrata odprl suh mož z utrujenim obrazom brez vsakršne barve, če sem spregledal po en rdeč izpuščaj v velikosti poldolarskega kovanca visoko na obeh njegovih licih. To, sem pomislil, mora biti jetični Dan Rolff.

»Želel bi videti gospo Brand,« sem mu dejal.

»Katero ime naj ji povem?« Njegov glas je bil slišati bolehno in obenem učeno.

»Moje ime ji ne bi pomenilo ničesar. Prišel sem jo izprašati okrog Willssonove smrti.«

Nepremično je zrl vame s svojimi utrujenimi, črnimi očmi in dejal: »Ja?«

»Prihajam iz San Franciscove izpostave Kontinentalne detektivske agencije. Zanimamo se za umor.«

»To je pa lepo od vas,« je rekel cinično. »Vstopite.«

Šel sem v hišo in stopil v pritlično sobo, kjer je mlada ženska sedela za mizo, obloženo s kupi časopisov. Nekateri od njih so bili bilteni s področja finančnih storitev z napovedmi gibanj delnic in obveznic. Eden je imel dirkaški razpored.

Soba je bila neurejena, razmetana. V njej je bilo preveč kosov pohištva in nobeno od njih ni delovalo, kot da stoji na svojem mestu.

»Dinah,« Dan Roff me je predstavil, »ta gospod je prišel iz San Francisca po naročilu Kontinentalne detektivske agencije, da bi poizvedel o preminutju Donalda Willssona.«

Mlada dama je vstala, zbrcala nekaj časopisov izpred svojih nog in pristopila k meni z iztegnjeno roko. Bila je kakšen palec višja od mene, kar ji je naneslo približno 175 centimetrov. Imela je široka ramena, polne prsi, telo z zaobljenimi boki in mišičastimi nogami. Dlan, ki mi jo je ponudila, je bila mehka, topla in močna. Njen obraz je bil obraz dekleta, ki je pri petindvajsetih že začel kazati znake zdelanosti. Majhne črte so se križale s kotički njenih sočnih ustnic. Še blažje črtice so začenjale izrisovati mrežo okrog njenih oči in dolgih trepalnic. Imela je velike oči, modre in rahlo krvave.

Njeni grobi lasje – rjavi – so klicali po škarjah in krtači. Eno stran zgornje ustnice je imela našminkano višje od druge. Njena obleka je bila posebej neprimerne vinske barve in je zevala na obeh straneh, kjer si jo je lastnica v malomarnosti pozabila zapeti ali pa se ji je spet odpela. Na levi nogavici ji je spredaj zijala razpoka.

To je bila Dinah Brand, ki je prosto izbirala med Poisonvillskimi možmi, z ozirom na to, kar mi je bilo povedano.

»Seveda, njegov oče je poslal po vas,« je dejala, medtem ko je umikala copate, skodelico in krožnik s stola, da bi mi napravila prostor. Njen glas je bil mehak, lenoben.

Povedal sem ji resnico: » Donald Willsson je poslal pome. Čakal sem nanj, medtem ko so ga ubili.«

»Ne hodi proč, Dan,« je zaklicala Rolffu.

Prišel je nazaj v sobo. Vrnila se je k svojemu mestu za mizo. Usedel se je nasproti nje, naslanjajoč tenak obraz na svojo tenko roko, in me opazoval brez zanimanja.

Sklenila je svoje obrvi, tako da sta se ji med njima zarisali dve gubi, in vprašala:

»Hočete reči, da je vedel, da ga nekdo namerava ubiti?«

»Ne vem. Ni povedal, kaj je hotel od mene. Mogoče samo pomoč pri svojih reformističnih prizadevanjih.«

»Ampak ali ste vi – «

Pritožil sem se: »Ni zabavno biti vohljač, če ti nekdo krade delo in postavlja vprašanja namesto tebe.«

»Rada bi odkrila, kaj se dogaja,« je dejala, medtem ko ji je manjši smeh zagrgral v grlu.

»Tudi jaz imam to navado. Na primer, rad bi vedel, zakaj ste ga prisilili, da je overovil tisti ček.«

Dan Rolff se je zelo nevsiljivo presedel na svojem stolu, naslonil nazaj in spustil svoje roke iz mojega vidnega polja pod rob mize.

»Torej ste že izvedeli za to?« je vprašala Dinah Brand. Prekrižala je svojo levo nogo čez desno in pogledala dol. Njene oči so se osredotočile na razpoko v nogavici. »Prisežem pri bogu, nehala jih bom nositi!« se je pritožila. »Od zdaj naprej hodim naokoli bosa. Včeraj sem plačala pet jurjev za te nogavice. Zdaj pa poglejte te preklete zadeve. Vsak dan – razpoke, razpoke, razpoke!«

»To sploh ni skrivnost,« sem dejal. »Mislim na ček, ne na vaše nogavice. Policija ga ima.«

Pogledala je Rolffa, ki me je nehal opazovati za ravno dovolj časa, da ji je enkrat prikimal.

»Če bi govorili moj jezik,« je zavila in me gledala s priprtimi očmi, »bi vam morda lahko kako pomagala.«

»Morda, če bi vedel, o katerem jeziku je govora.«

»O denarju,« je razložila, »tem več, tem bolje. Rada ga imam.«

Zatekel sem se k pregovorom.

»Privarčevan denar je zaslužen denar. Lahko vam prihranim tako denar kot skrbi.«

»To mi ne pove prav ničesar,« je dejala, »čeprav je slišati tako, kot da bi mi moralo.«

»Vas policija še ni nič povprašala po čeku?« Odkimala je, da ne.

Dejal sem: »Noonan se nagiba k temu, da bi obtožbe obesil tako na vas kot na Thalerja.«

»Ne strašite me,« je zasesljala, »samo otrok sem.«

»Policija ve, da je Thaler vedel za ček. Vedo, da je Thaler prišel sem istočasno kot Willsson, a ni vstopil. Vedo, da se je potikal po soseščini, medtem ko so ustrelili Willssona. Vedo, da so ga ljudje videli skupaj s še eno žensko, kako se sklanjata čez mrtveca na tleh.«

Dekle je z mize pobralo svinčnik in se z njim zamišljeno popraskalo po licu. Svinčnik je pustil male kodraste črne črte na ličilu.

Iz Rolffovih oči je izginila izčrpanost. Bile so svetle, vročične, uperjene vame. Nagnil se je naprej, a pustil svoje roke pod mizo, kjer jih nisem mogel videti.

»Te stvari,« je dejal, »se tičejo Thalerja, ne gospe Brand.«

»Thaler in gospa Brand nista neznanca,« sem dejal. »Willsson je sem prinesel ček za pet tisoč dolarjev in bil umorjen ob odhodu. Ob tem bi imela gospa Brand morda težave pri njegovem unovčenju – če umorjeni ne bi bil prej dovolj uvideven in ga overovil.«

»Ljubi bog!« je protestiralo dekle, »če bi ga želela ubiti, bi to storila tu notri, kjer me nihče ne bi mogel videti, ali pa bi počakala, da bi odšel dlje od hiše. Za kakšno neumno trapo me imate?«

»Nisem prepričan, da ste ga ubili,« sem dejal. »Prepričan sem samo, da vam to hoče obesiti za vrat debeli policijski šef.«

»Kaj pravzaprav želite doseči?« je vprašala.

»Hočem izvedeti, kdo ga je ubil. Ne, kdo bi ga lahko ali kdo bi ga hotel, temveč, kdo ga je ubil.«

»Lahko bi vam pomagala,« je dejala, »ampak pri tem bi morala dobiti nekaj v povračilo.«

»Varnost,« sem jo opomnil, a je ona odkimala.

»Hočem reči, da bi morala dobiti nekaj v finančnem smislu. Imam informacije, ki bi vam nekaj pomenile in v zameno mi boste morali nekaj plačati, četudi ne gre za celo premoženje.«

»Tega ne morem storiti.« Nasmehnil sem se ji. »Pozabite na svoj bančni račun in se pojdite rajši dobrodelnost. Predstavljajte si, da sem Bill Quint.«

Dan Rolff je vstal s svojega stola s stisnjenimi ustnicami, bledimi kot njegov obraz. Usedel se je nazaj, ko se je dekle zasmejalo – bil je to lenoben, dobrovoljen smeh.

»On misli, da od tistega sindikalista Billa nisem dobila ničesar, Dan.« Nagnila se je naprej in mi dala roko na koleno. »Recimo, da bi vedeli dovolj dolgo vnaprej, kdaj bodo delavci neke tovarne začeli stavko in kdaj jo bo bodo zaključili. Bi lahko s tem vedenjem in nekaj kapitala odšli na borzo ter si privoščili igrice z delnicami podjetja? Seveda bi lahko!« se je zmagovito napihovala. »Zato ne mislite, da mi Bill ni poplačal na tak način.«

»Razvajeni ste,« sem dejal.

»Kaj za vraga je tako plemenitega v škrtosti?« se je vprašala. »Saj ni nujno, da pride iz vašega žepa. Menda imate kakšen stroškovni račun, mar ne?«

Ničesar nisem dejal. Mrko je opazovala mene, razpoko v nogavici in Rolffa. Nato mu je rekla: »Morda se bo omilil, če dobi pijačo.«

Suhec je vstal in odšel iz sobe.

Kujala se je in me začela z nožnim palcem zbadati v golen, nato pa rekla:

»Saj ne gre toliko za denar. Gre za princip. Če ima punca nekaj, kaj nekomu drugemu kaj pomeni, potem je trapa, če s tem ne bo ničesar zaslužila.«

Nasmehnil sem se.

»Zakaj nočete biti dober fant?« me je prosila.

Dan Rolff se je vrnil s sodavico, džinom, nekaj limonami in skledo zdrobljenega ledu. Privoščila sva si vsak svojo pijačo. Jetičnik je odšel. S punco sva se še malo prerekala okrog finančnih vprašanj, medtem ko sva si privoščila še več kozarčkov. Trudil sem se, da bi ohranil pogovor na Thalerju in Willssonu. Ona ga je obračala k denarju, ki naj bi si ga zaslužila. Tako sva se dajala, dokler ni bila steklenica gina prazna. Moja ura je kazala petnajst čez eno.

Žvečila je kos limonine lupine in dejala še tridesetič ali štiridesetič:

»Ne boš plačal iz svojega žepa. Zakaj te to skrbi?«

»Ne gre za denar,« sem rekel, »gre za princip.«

Nakremžila se je in postavila kozarec tja, kjer je mislila, da stoji miza. Zmotila se je za dvajset centimetrov. Ne spomnim se, če se je steklo na tleh razbilo ali kaj drugega. Spomnim pa se, da me je njena greška spodbudila.

Drisky Bare-ass-ovsky

SI DEC?

I'm a Man

I Spell »M«

»A« child

Nnnnn

Maaaaan

Muddy Waters & Bo Diddley – Mannish Boy

Prvič, naj bo vsem jasno, nisem dohtar. Nisem licenciran terapevt. Niti ne igram dohtarja ali licenciranega terapevta na televiziji. Sem le tip – in na televiziji igram tipa, ki je le tip. V svojih letih, skozi napake in z učenjem na njih, sem se naučil nekaj malega o tem, kako biti dec in kako ravnati kot dec v skoraj vsaki situaciji. To je znanje, ki bi ga rad delil s teboj, toda najprej ugotoviva, kje stojiš ti.

Vzemi kuli in si zapisuj rezultat. Prištej si po eno točko za vsak pravilen odgovor.

* * *

1.) Preveri svoje mednožje za moškimi spolovili. (Ja, zdaj.) Koliko jih je pripetih?

a) Eden.

b) Nič.

c) Drugo.

Prištej si eno točko za vsak penis. (Če si dosegel več kot eno točko, preskoči na poglavje »Ali si cirkuška atrakcija?«) Do sedaj vse dobro. Od tu postane težje.

2.) Na delovnem mestu si. Nekaj gre narobe v tvojem sektorju. Kaj storiš?

a) Okriviš tipa, ki ne zna slovensko.

b) Zatrdiš, da si vedel, da se bo to zgodilo in zagotoviš, da si nekoga opozoril, naj stori nekaj v zvezi s situacijo že pred dvema tednoma.

c) Najdeš zdravnika, ki bo prisegel, da trpiš za redko motnjo, ki ti dovoli na delovnem mestu početi vse, z IZJEMO tistega, kar bi lahko preprečilo nastalo škodo.

d) Prevzameš odgovornost, popraviš problem, se vrneš na delo.

Če si odgovoril kakor koli drugače kot d), si točno to, kar je narobe s to državo. Ne le, da ne dobiš točke, odvzemi si tudi tisto, ki si jo dobil, ker imaš penis.

3.) Prepiraš se s svojo ženo/svojim dekletom. Povedal si svoje, prisluhnil si njej. Kaj sedaj?

a) Pustiš jo, da se povzame in ponovi, kaj na tebi jo živcira/zakaj se motiš/zakaj enostavno ne razumeš.

b) Greš iz sobe.

c) Spomniš jo na tisto stvar, ki jo je storila na Silvestrovo pred tremi leti in te še vedno nervira.

d) Vzameš si jo. Točno tam. Razen če sta se sprla med večerjo v restavraciji, kamor se želita še kdaj vrniti.

Če si odgovoril c) in še vedno držiš zamero izpred treh let, potem si sam bivša žena in tega sploh ne bi smel brati. Pravi odgovor je b) (Greš iz sobe) ali d) (Vzameš si jo). Če ne veš, zakaj, potem bereš pravo knjigo.

4.) Druga runda (športa, ki ga rad gledaš) je po TV-ju, toda sestrična tvojega dekleta ima poroko in tvoja dama je že potrdila udeležbo za oba. Kaj storiš?

a) Zaželiš ji, naj se ima lepo in naj ti prinese malo torte.

b) Kurčiš se med oblačenjem obleke, pritožuješ se v avtu na poti, ves čas dogodka iščeš TV ali koga, ki ve za rezultat.

c) Greš. Si uglajen in počaščen, ostaneš kolikor dolgo si ona želi, naj bo jasno, da si te lasti. Na veliko.

d) Vse skupaj vzameš kot vzdrževanje zveze in se poskušaš zabavati.

Presenečenje! Tu ni napačnega odgovora. Osebno bi se odločil za d), ker poroka ni del TV programa, da bi si ona lahko kasneje pogledala najboljše dele, poleg tega kaj takega na noben način ne škodi tvoji moškosti pa še hvaležna bo za tvojo požrtvovalnost. Si pa odbij eno točko, ker nisi nadrl sestričinega soproga, da se ne poroča med svetovnim prvenstvom.

5.) Lasje ti počasi izpadajo. Kako se sprijazniš s tem?

a) Kupuješ vedno več kap.

b) Fukaš varuško.

c) Pokličeš v lasni salon in se pozanimaš o vsadkih z naravnim izgledom.

d) Sprijazniš s čim? Komu se jebe za moje lase?

Odgovor, d). Če te lahko potre nekaj tako splošnega, naravnega in brezpredmetnega, kot je moška starostna plešavost, potrebuješ več kot le to knjigo. Začeti moraš loviti svojo hrano.

6.) Vlada te je vpoklicala, da vodiš ekipo specialnih operativcev, ki bo razstrelila skrivno bazo, zgrajeno v gori, kjer je ne morejo doseči niti naše najbolj high-tech bombe. V svoj tim si lahko izbereš katere koli tri ljudi, žive ali mrtve. Koga zahtevaš?

a) Johna Wayna, Teda Williamsa in Chucka Yeagra.

b) Profesionalnega alpinista, ekspertnega razstreljevalca in nekoga, ki govori jezik lokalcev.

c) Tri najjače mamojebce, ki jih poznaš.

d) Tri tipe, ki jih poznaš že od rojstva.

Zagonetno, kaj? Alpinizma se lahko naučiš, naučiš se lahko tudi demoliranja in Ted Williams ima glavo, zmrznjeno nekje v nekem vedru, toda prioriteta številka ena so fantje, ki jim lahko zaupaš, zato odgovor d).

7.) Ura je dve zjutraj in pri sosedih je glasna žurka. Kaj storiš?

a) Pokličeš policijo.

b) Pozvoniš na vratih in jih prijazno prosiš, da znižajo tonažo.

c) Pozvoniš na vratih v kopalnem plašču in povabiš vsa pijana dekleta, da lahko prespijo pri tebi, pri čemer jih opozoriš, da te včasih golega nosi luna.

d) Poskusiš zaspati nazaj.

Mislim, da je c) edina razumna reakcija. Tako ali tako ne bodo stišali glasbe, če jih prosiš. Žurka je!

8.) Tvoj prijatelj bere na slemu poezije. Kaj storiš?

a) Zadereš se: »KAJ boš?!« Odrečeš se njegovemu prijateljstvu in porabiš eno uro za opazovanje samega sebe v ogledalu, iskanja znakov, da si v resnici gej, ker si se družil s tem tipom.

b) Izgovoriš se, ne oglašaš se mu na telefon in se počasi oddaljiš od njega. Zlobno razmišljaš, da ni morda gej. OK, res ima ženo in tri otroke, ampak kaj pa ta poezija?

c) Usedeš se z njim za šank v lokalu in ga direktno vprašaš. Je to zaradi tega, ker lovi kakšno bejbo, ki bo tam? Je to kakšna samodestruktivna zadeva? Ves čas (ampak dobronamerno) ga sprašuješ, če je vse v redu. Kličeš ga Byron ali Wordsworth (to sta pesnika).

d) Greš na branje. Konec koncev je tekmovanje. Staviš, preklinjaš in spuščaš buuu-je slabim pesnikom. Pobarvaš si obraz kot Byron ali Wordsworth (še enkrat, to sta pesnika). Prineseš pivo. Izrigaš haiku (to je kratka japonska pesem).

Še ena težka. Trenutno si misliš, vraga, ne bi smel zaspati na pripravah za eksterce. Pravilni odgovor je d), ker če on mora 'biti on' in pisati ter brati poezijo, potem moraš ti 'biti ti' in mu vse skupaj popestrit.

9.) Stopiš iz bara in zagledaš tri tipe, ki pretepajo majhnega, četrtega na parkirišču. Kaj narediš?

a) Vrneš se v bar in poveš varnostniku. Njegova služba je.

b) Mirno greš mimo. Majhni tipi znajo biti idioti.

c) Pridružiš se pretepu. Kateri koli strani. Fajt je! Udari nekoga!

d) Prekineš pretep.

Samuraji so se držali kodeksa, ki je zapovedoval, da se nikoli ne smeš odločati za potezo več kot sedem sekund. Večina pretepov traja približno pet sekund od prvega udarca, dokler nekdo ne izgubi. Tvoja poteza je torej odvisna od čistega instinkta in tako ne more biti napačna, čeprav lahko ima in tudi ima svoje posledice. Eno točko dobiš, če si se odločil za odgovor in ga nisi spremenil in še eno, ker hodiš v bare, kjer se ljudje pretepajo.

10.) Tvoj prijatelj in njegova žena bosta dobila fantka. Ona mu hoče dati ime Mal. Kakšna je tvoja reakcija?

a) Vprašaš ga, če mu posodiš jajca, dokler mu jih žena ne vrne.

b) Čestitaš mu. Dojenčku za darilo kupiš knjige o koreografiji in modnem dizajnu.

c) Prizadeto prikimaš in predlagaš nekaj nadimkov za otroka. Špic, čelavi in mrga so dobri predlogi.

d) Klofneš prijatelja in mu pojasniš, da je foter. Njegova odgovornost je, da fanta vzgoji v deca. Mal kot priimek, je morda OK, Mal kot ime, ni.

Odgovor je d). On morda tega ne vidi tako, ampak njegova žena izigrava merjenje moči. Če ga poimenujeta Mal, ga s tem veže nase in si zagotavlja, da očeta ne bo nikoli spoštoval. To moraš preprečiti takoj ali pa bo bitka za vedno izgubljena. Ona bo rekla: »Oh, pretiravaš, saj je luštno ime. Kaj ima to veze?« Moški vemo instinktivno, da ima veze in da jim bo otrok za vedno zameril IN tebi, ker tega niste preprečili. Jaz bi jim predlagal 'Jim'.

11.) Si v lokalnem kinu in vrtijo se štirje filmi, za katere še nisi slišal. Glede na naslov, katerega si greš ogledat?

a) Camembert in puder za lasulje.

b) Hotel Jesen.

c) Sonet za Lucindo.

d) O'Shea.

Kljub temu, da sem si vse naslove izmislil in da si nisi mogel ogledati plakatov, je odgovor d). Gre za priimek, kar pomeni, da govori o osebi. Gre za irski priimek, kar pomeni, da je velika verjetnost, da je oseba policaj. Policaj pomeni pištole, lov z avtomobili in, če imaš srečo, manekenko, ki se preoblači pred kamero.

12.) S prijatelji sediš v restavraciji in natakarica prinese račun. Kako odigraš?

a) Hitro vržeš na kup navzgor zaokroženo vsoto svojega dela in dvajset procentov (vzameš deset procentov in to podvojiš).

b) Izrabiš priložnost, da se umakneš na WC.

c) Vržeš preveč denarja na mizo.

d) Vzameš kalkulator, ugotoviš, koliko je vsak dolžan do centa natančno. Od vsakega vzameš bančno kartico in naročiš natakarici, koliko trga z vsakega računa, da bo vsak plačal točno.

Gre za situacijo, ki me osebno zelo moti. Odgovor je c), škrtuh! S prijatelji si, nihče te noče zajebat! Ne zapravljaj časa z računanjem, koliko je kdo dolžan in ne skušaj plačila podtakniti drugim.

* * *

In za konec točkovanje:

1–5: Ti si pička-mož. Ne, čakaj, ta naziv ima še vedno besedo 'mož' v sebi. To je preveč moško. Še enkrat moraš kupiti to knjigo, ker jo moraš nujno prebrati dvakrat. Ne le, da nisi dec, niti toliko te ni skupaj, da bi goljufal pri tem kvizu!

6–11: Možat si. Nevtralen izraz za moškega, ki ni čisti dec oz. za žensko z ogromnimi rokami. Lahko da si eno ali drugo, v vsakem primeru si preberi to knjigo! Zabavala te bo, prisilila te bo k razmišljanju in ti pomagala postati pravi dec. Pa tako ali tako si jo že plačal.

12: Goljufaš. Na svetu sicer obstajajo deci, ki bi dosegli 12 točk na tem kvizu, ampak to so deci, ki si ne bodo vzeli časa za kviz, ki ga je sestavila robustna-a-priljubljena TV osebnost. Prilagodi svoj rezultat; od 1 do 11.

Dobro, dobila sva predstavo o tem, kdo si; začniva deliti znanje.

Naughtius Maximus

ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

Radar je zaznal JSKD-jevo Okroglo mizo Od branja k ustvarjanju. Vršila se bo 25. 2. 2014. Lokacija: Knjižnica Logatec, center Logatca, stavba, v kateri je tudi Narodni dom in oštarija Galia. Pijejo vsi. Štrom bo. Poiunk, poiunk! Stop.

Naughtius Maximus debatira o možnostih povezovanja kulturnih ustanov pri oblikovanju skupnih akcij in reprezentira celoten TFF12. Poiunk, poiunk! 19:30. Poiunk, poiunk! Stop.

E, E, E! Se vidimo! Se oznanjamo! Si nazdravimo! Torek. Stop.

ALARM * ALARM * ALARM

KAR JE DOBRU NI SLABU

Živjo, brovarišice in brovariši,

medspletna situacija se zaostruje!

IgreIgrice so nevarne in nalezljive. So drogeraške. Spodbujajo nasilništvo, uporništvo in veliko seksanja. Stražni stolp in Družina imata mnogo dobrih štosov na to temo. Kot ste verjetno že ugotovili po fontu pisave, bo današnji ezoterični premislek imel tenko etične pritikline. Čeprav sem urednikom obljubil nasprotno. Kakšna nemoralna poteza? Ampak tako se stvari danes počne. Reče nekaj, naredi nekaj drugega.

Poglejte tale kratek izdelek, čudovite igre Manhunt.

 

Za lenuhe, Manhunt je igraIgrica, o gospodu, kao obtoženemu nasmrt, ki mora opravljat takšne in drugačne egzekucije ljudi po svobodni volji nekega gospoda, ki režisira in snema snuff filmove.

Veliko igerIgraških produktov dandanes vsebuje takšne in drugačne veličastne sisteme nagrajevanja igralčevih potez in potezic. Recimo, da so vse nekako vezane na način napredka, znotraj pravil igre, kot jih nastavi razvijalec ( = bog, z malo). Fina razprava se odstre, ko dobršen del teh sistemov nagrajevanja, prevzame etično-moralna modalnost. Po domače, ubij tega, +10 Dobrote, ubij unga, -10 Dobrote (ali pa +10 Zlobnote, če si že pač Metalc). Tisti bolj taresni se spomnite, priti mač katero koli BioWareovo avanturo, kjer nam poltrak Dobrote dobesedno kaže, kje na lestvici se nahajamo. Takšen tip igralnega sistema z moralno simulacijo, z vsemi svojimi variacijami, razen redkih izjem (*kašelj, Wiedzmin*), je propadel poizkus implementacije etičnega igranja. Ker omejujejo igralčeve kapacitete etične zmožnosti, predvsem pa zato ker se orodje napredovanja sprevrže v semtertja-igrivost (gejmplej) statističnega interpleja naključnih verig odločitev.

IgreIgrice naj bi predpostavljale, da jih igra moralni agens, s svojim zakulisjem, sodbami in vrednotami, ki jih nagovarja semtertja-igrivost. Veliko bolj etično neoporečna je recimo igraIgrica, ki igralcu dovoljuje, da v njej napade svojega delodajalca, kot druga igraIgrica, ki že na najbolj osnovni ravni semtertja-igrivosti prepove streljanje na policiste, npr.

Moralne sudbe (razdelana osebna pozicija o dobrem in slabem, v kakršnem pač že referenčnem prostoru) etičnih sistemov v igrahIgricah nasploh poskusimo zdaj stlačiti v dvoje parabel, s pomočjo pametnega gospoda po imenu Manuel Sicart.

Zaprte in odprte. Odprte etične parable označimo za takšne, kjer je moč igralčeve vrednote uporabiti pri odnosu z igralnim svetom, ki jih, dalje, še dograjuje in oplemeniti. Svet z vrednotami se skupaj dinamizira skozi proizvodnjo, deležnostjo in kreacijo.

Zaprte parable pa so takšne, ki igralcu same predstavijo s kakšnimi vrednotami se da v njegovem svetu operirati. Takšni sistemi igralca prisilijo, da se zave odtujenosti etičnih vrednot. IgraIgrica reče igralcu, svoji muzi: »Če me hočeš igrati, moraš sprejeti pravila igre!« Hm, ta sistem me spomni na eno drugo igro, ampak se je trenutno ne morem spomnit!

Takšen totalni moralno-karakterni disempowerment igralca fino potre, saj naenkrat s svojo astutno moralno odločitvijo ne more več neposredno poseči v igralski svet niti v subjektivno refleksijo tega sveta.

Kakšne težave!!! Naslednjič, ko vam starši rečejo: »Prenehajte igrati te nasilne igre, igrajte kaj bolj etično neoporečnega!« jim odgovorite: »NE.«

Satirični Rosomah

VOGEL ZOFKINE ZDRAVE PAMETI

Teta Zofka. Hvala za tvoj zadnji odgovor. Strinjam se s teboj, da sem zaradi svoje službe v homoerotični pornografiji zanemarjal partnerico. Po temeljitem pogovoru sva ugotovila, da ni ljubosumna zaradi narave mojega dela, ampak mi v resnici zavida kariero (sama dela kot pravnica v neki veliki, a dolgočasni odvetniški firmi). Seznanil sem jo s svojim agentom, ki nama je navdušeno ponudil glavni vlogi za remake znanega filma The Teeth. A moja draga se sedaj na svojo vlogo pripravlja tako, da v svoji tamali nosi umetno zobovje, kar je precej otežilo najino spolno življenje. Skušal sem se spet pogovoriti, a ona vztraja, da je ta vloga njen veliki met in da ne bo odstopila od svoje metode. Neprestano omenja tudi nekega tipa, Stanislawskega, kar je še en dodatek k mojim frustracijam. Kaj naj storim?

- Vampir

Dragi Vampir. Veseli me, da sta s partnerico uspela rešiti svoje težave, vendar vidim, da so na vidiku že nove. Predlagam ti, da s pogovori nadaljujeta še naprej, ker je to najbolj pomembna stvar v zvezi. Skrivnosti, zamolčane misli, nasmehi v prazno, nezaupanje niso dobri za partnerstvo. Povej dragi, da ti je všeč njena resnost in navdušenje nad delom, vendar ji veliki met lahko uspe tudi brez preizkušanja vajinega odnosa. Če ji zobje v tamali toliko pomenijo, naj jih nosi, a med seksom po njih res ni potrebe, razen če oba uživata v tem. Pokaži ji, da spoštuješ njen trud in delo, ki ga je pripravljena vložiti v to vlogo in mislim, da se ji ne bo težko prilagoditi ter spoštovati tvoje želje. Glede Stanislawskega ji priznaj, da te žre, ker ga ne poznaš in ne veš, kdo je. Ker vajino seksualno življenje trpi, si potem v glavi izmišljuješ zgodbice, kaj vse bi ona lahko počela z njim. Take stvari so nevarne za odnos in ga hitro lahko zdelajo. zaupanje in občutek, ki ti ga partner daje sta zelo pomembna. Če se ti ne bi počutil odrinjenega, ne bi imel težav s Stanislawskim, zato ti svetujem, da vse svoje strahove predaš partnerici in ti iz srca želim, da bi tudi to težavo uredila s skupnimi močmi!

* * *

Živjo Zofi, jem veliko marihuane. Bojim se da bom jutri na službenem sestanku zelo driskal. Kaj mi svetuješ?

- Marihuanar

Živjo Marihuanar. Moj nasvet je zelo preprost. Marihuana je sicer res zelo zdravilna, vendar vsi vemo, da imajo zdravila stranske učinke in driskanje je pri večini zdravil med zelo pogostimi. Zato je ne jej preveč in bo težava rešena.

* * *

Čau, ZPZ, imam eno vprašanje. Sem proti koncu srednje šole in imam problem. Zelo rad igram igreIgrice, vsi moji prijatelji pa bi se raje igrali seks. Ampak meni je to dolgočasno. Noter in ven, ven in noter. Kaj je fora? Že samo šah ima več taktike in strategije in več potez in položajev. A sem kaj falil?

- Igričar

Igričar, si falil, ampak ni hudega. Tudi ti boš enkrat odkril, da je seks prav tako igraIgrica, kjer moraš uporabiti različne strategije, da osvojiš trdnjavo (beri: žensko srce) in vrsto taktik, potez ter položajev, da ti je ne prevzamejo nasprotniki. Žensko moraš zadovoljiti tako seksualno kot čustveno, da ne gre v sovražni tabor.

Želim ti, da bi prave izzive našel tudi v resničnem življenju in ne bi postal zasvojen z virtualnim svetom, ker nobena odvisnost ni zdrava. Če v naslednjih petih letih še vedno ne boš poskusil, kako deluje tvoja igralna konzola, ti priporočam obisk centra za zdravljenje odvisnosti od igerIgric.

Srečno in res ti želim, da začneš čim prej brati navodila nove igreIgrice.

* * *

Ejga, Zof, posluš! Js sm biu zmirej ziher, de je babam ušeč, či je ded en mal prase. To se prau, de hod pit vn u oštarijo, da kerga prefuka, či jo ker za tisto ret pošlata pa da od je hoče, da pogoutne, kar ma baba pač za pogoutnat, pizda. Ka pa je zej to za ena pizdarija, ku nam femenistke pravjo? Da more baba u službo hodit pa svoj gnar met? Zastopim tebe, de si pametna, ko si šolana, sam povprečna baba pa ni glih! Vem, da ni, ku če bi bla, ji neb bli ušeč tti pocukrani pizduni s špeglim naokol. Al kk?

- Antefemenist

Antefemenist! Malo me je stisnilo pri srcu, ko sem prebrala tvoje pismo. Do nikogar se ne bi smel tako obnašati. Predlagam ti, da si pismo napišeš v ženskem imenu in zamenjaš vloge pa malo razmisli o tem, kako bi se ti počutil, če bi imele vse ženske tako mnenje o moških, kot ga imaš ti o ženskah.  Potem mi pa sporoči svoje ugotovitve in bova videla kam bova prišla.

* * *

Živjo, Zofka, pomagaj mi, prosim! Sem čisto navaden, povprečen šolar. Imam povprečne mozolje, povprečen IQ in povprečne šale, je pa ena stvar, ki res izstopa. Sposoben sem neregularnih vetrov. Zaradi njih me ne marajo niti sošolci, kamoli šele sošolke, zadnjič je celo prfoksa šla iz razreda vsa solzava. Počutim se zelo izolirano, ravnateljica pravi, da me bodo morali premestiti v drugo šolo. Edini, ki me razume, je moj foter. Ta je celo ponosen name in pravi, da dobro nadaljujem našo rodbino. Bi morali ti moji prijatelji kdaj k meni domov. Foter stisne takega, da ti zmanjka kisika v možganih. Dedek se je celo fental, ko mu je po celodnevni abstinenci razneslo anus. Po svoje mi gre pa na jok, da bom ob prijatelje. Kaj naj naredim?

- Eol

Eol. Všeč mi je tvoj ime! Tvoja »težava« mi nekaj noči ni pustila spati, ker res nisem vedela, kaj uporabnega bi ti lahko svetovala. Mislim, da ni potrebe po izgubi prijateljev ali menjavi šole. Predlagam ti, da svojih vetrov ne spuščaš v zaprtih prostorih in s tem postavljaš vse okoli sebe v nelagoden položaj. Konec koncev to niso tako nedolžne stvari, zato ti priporočam, da tudi doma večkrat na dan prezračite stanovanje, da ne končate tako kot te krave.

Skratka, obdrži prijatelje, svoje vetrove pa skupaj z očetom spuščajta zunaj na kakem travniku, kjer bosta sama. Tudi če te v šoli recimo prime, da bi sprostil svoj anus, pojdi na stranišče in ga potem tudi prezrači. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi malo pregledal svoj jedilnik in ugotovil, kaj povzroča tvoje težave. Mislim, da bi se jih z uravnoteženo prehrano dalo omiliti ali pa celo odpraviti. Glede na to, da si šele šolar in imaš pred sabo še celo življenje, imaš dovolj časa, da najdeš nekaj drugega po čemer boš izstopal in bo tvoj oče prav tako lahko ponosen nate!

Zdrava Pamet Zofka