A je mogoče, da
Šalamun ni bil nek literarni presežek? Mislim, jaz to berem in berem in berem,
ampak to meni nič ne pomeni. Kje je tu lepota?
- M. S.
* * *
Reflektorji so goreli le še s polovico prejšnje
svetilnosti. Tonski mojster je preizkušal uvodno špico. Nekaj nastopajočih je
klepetalo ob skodelicah hladnega kofeta. Naš kritik je sedel na klop za
kamerami in iz žepa potegnil beležko ter jo podprl z novo pesniško zbirko
Tomaža Šalamuna Ta, ki dviga tačko, spi. Oslinil je svinčnik in kracal
po prvi strani, da se mimoidočim zaposlenim ne bi zdel nezanimiv. Režiser je iz
offa klical ekipo na svoja mesta.
»Začnemo! Tri, dva, ena … « Glasba je napovedala besede
voditelja: »Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, lepo pozdravljeni v še eni
oddaji Myrtyl Kymbyt, kjer iz onstranstva pokličemo velemojstre poezije in se z
njimi pogovarjamo o njihovih zadnjih, pogojno rečeno, poslovilnih zbirkah.
Nocoj se nam bo pridružil nihče drug kot prvo ime slovenske moderne poezije,
Tomaž Šalamun, prosim vse obiskovalce za aplavz.« Kritik se je močno potrudil s
ploskanjem preglasiti vnaprej posneto ploskanje rok, pesniki so namreč skregani
z medijem televizije, ker je preveč pop.
Voditelju se je pred kamero pridružilo mlado dekle. »Kot
vedno, bomo pustili našemu mediju, da opravi vse potrebno za ritual, medtem pa
bom sam prebral pesem Jezdec, s katero se Ta, ki dviga tačko, spi
zaključi: Zobje so ji pokali še dolgo v noč, … «
»Muumba ka gho-uba peee … «
»Te besede me spomnijo na pesnikovo zrelo obdobje!«
Voditelj je z okamenelim nasmeškom zrl po dvorani: »Ne? Nobenega bobna in
činel? Ne? Okeeej, nadaljujmo: Okno šije. Ovinek peče. Ne morem več …«
Medij iz žaklja potegne kokoš in ji s hitrim sunkom
ukrivljenega noža odreže glavo ter si začne mazati kri po oblekah. Voditelj se
odkašlja in navidez nemoteno nadaljuje: »Granit, a ti nastavljam vrat? …
«
Medij ga prekine: »Tvoj vrat izgleda zelo … «
»Okeeej, dovolj! Mojster Šalamun, se slišimo?«
»Tu sem.«
»Lepo pozdravljeni, slišim, da ste prevzeli glas Miklavža
Komelja.«
»Ja, no, glasovi pesnikov, saj veste, reverzibilnost in
(samo)promocija.«
»Več kot razumljivo. Poslušajte, v izjemno čast nam je, da
ste se strinjali biti naš gost, upam, da se vam nismo prekomerno zažrli v
urnik.« Medij zgolj skomizne z rameni. Nastopi neprijetna tišina, ki jo prekine
režiser: »Aja, Aleks, oprosti, pozabil sem ti omeniti, da smo morali odpustiti
bobnarja, tako da boš moral bobne in činele … «
»Ba-dum tss!«
»Tako, bravo!«
»Nadaljujmo, torej, mojster Š. Najprej bi se vam rad
iskreno opravičil za četrti letnik gimnazije. Prišli ste na literarni večer
prebirat svoje pesmi in takrat sem bil še klinac in ko ste prebrali svojo prvo
pesem, je bil moj prvi odziv 'BWAHA!', ker sem mislil, da vaša poetika nima
nobenega pomena, ampak po študiju primerjalne književnosti sem svoje mnenje
popolnoma spremenil in sedaj vas neizmerno spoštujem.«
»Lepo slišati, sem iskreno vesel.«
»Reciva še kakšno o vaši najnovejši zbirki.«
»Dajva.«
»Zdi se mi, da ste se na stara leta posvetili totalni
relevantnosti besed.«
»Zakaj mislite tako?«
»Na primer, če pogledava pesem Sol, ki kipí.
Kupletu
Od srca je šla pot proti
koži. Razburil sem
sledi
čuvaje. Razburil gasilce na
stolpih. Beli beli vosek,
toda prav tako bi bilo pomenljivo, če bi ta dva verza kar
preskočili in nadaljevali z naslednjima:
vrat pod ptičem nosi culo.
Zvonove so zgradili s … «
»Šalite se, kajne? Pozabili ste Ba-dum tss. Gasilci so
pomembni, vosku dajejo drug pomen in brez njega okrogla Zemlja, ki se nahaja v
zadnjih verzih pesmi, izgubi skoraj celoten smisel.«
»Ha, ha, ha! Ba-dum, tss!«
»Ne, ne, ne razumete.«
»Seveda razumem, študiral sem primerjalno književnost!«
»Ba-dum, tss!«
»Ne oponašajte me!«
»Pardon, želel sem le, da dojamete, kolikšen pomen ima
rezanje verzov iz poezije. Če mislimo iti to smer, potem kaj kmalu izgubi
smisel poezija kot pojav. Mogoče je bolj pomembno ujeti trenutek, ko se vas
poetika dotakne in ne konstantno stati v centru formul, ki so edine sposobne
razložiti neko določeno poetiko.«
»Ha, ha, ha! Ba-dum tss!«
»Okej, sedaj se pa vrtiva v krogu.«
»Hej, ne glejte mene! Vi ste napisali
Zemlja je okrogla.
Nikoli ni bila ravna.«
»Prav. Samo, prosim, ne spreminjajte pesmi.«
»Vrniva se nazaj. V zbirki je moč zaznati več navezav na
dela drugih avtorjev, ne le literatov temveč tudi filozofov in ostalih mojstrov
besede; od Plotina, Hugoja, Brandona Shimode do Michaela Thomasa Tarena, Marije
Cvetajeve in Karla Hmeljaka. Bi svoje delo opisali kot kolažiranje misli oz.
morda celo sestavljanko že napisanega?«
»Poslušajte, vaše besede se slišijo kot resne obtožbe
subjektivne izpraznjenosti. Se vam res ne zdi, da smo vsi pisci nekako vpleteni
v en sam velik tekst, ki ga ustvarjamo tako, da se povezujemo med seboj in
poskušamo preskakovati ovire, ki nam jih sugerira sistematizirajoča znanost?«
»Ba-dum tss!«
»Kaj?«
»Aja, bili ste resni, pardon.«
»Ne, resno, je to preveč banalna stvar, da bi o njej
razmišljali?«
»Hej, ne glejte me tako postrani, jaz sem študiral
primerjalno književnost, vem vse, kar se da vedeti o primerjanju književnosti.«
»Počasi začenjam dvomiti o tem.«
»Ja, no, mogoče bi bilo pametno razmisliti o tem, da se
nekatere stvari ne mešajo, saj veste, maščobe in voda.«
»V bistvu obstajajo emulgatorji, ki … «
»HAHAHAHAHA, ba-dum, tss! Gremo naprej!«
»Zakaj pa ne.«
»Torej, hej, opica na opici, kaj?«
»Prosim?«
»Ja, svat, ki se uleže v banjo. Ali pa pregorela ajda.«
»Ne razumem.«
»Ja, in jagenjčki, ki pijejo roso z medom, bog, ki je
torbica, faraon s kalinastimi očmi. Je sploh kaj v tej zbirki iz resničnega
sveta?«
»Poslušajte, tole je preveč. Je kak drug voditelj, s
katerim bi se bilo možno pogovarjati?«
»Oke-he-he-hej, to je bil ves čas, ki smo ga imeli na
voljo danes *tiho mediju* dovolj za danes, skenslaj ga *naglas* vidimo se spet
prihodnji teden v novi ediciji Myrtyl Kymbyta, ko bomo govorili s Kajetanom
Kovičem, do takrat pa prijetno branje in kot vedno – ba-dum tss!«
Izhodna špica je nekoliko presenetila vse, od tonskega
mojstra do medija, a kdo bi lahko oporekal diplomantu primerjalne književnosti.
Ekipa je začela pospravljati reči, naš kritik pa se je poskusil spomniti vsega,
kar sta povedala mojstra pred kamero. Kot vzoren komparativist je sklenil, da
bo besede svojega kolega vzel kot prazno mlatenje slame in v svoje besedilo
vključil, kar je ta večer izvedel od pesnika.
Tomaž Šalamun nam v najnovejši pesniški zbirki ponovno
ponuja vpogled v svojo izvirno, smrtno resno, linearno, zaprto in realistično
poetiko je zapisal. Popraskal se je po glavi in za trenutek poškilil v
knjigo. Čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.
'Myrtyl kymbyt: Tomaž Šalamun' je literarna kritika pesniške zbirke Tomaža Šalamuna: 'Ta, ki dviga tačko, spi'.
OdgovoriIzbrišiNaughtius Maximus.