ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Končno se je zgodilo. Naša podmornica se ne bo več oglašala iz undergrounda. Medmrežno literarno srečanje, literarnorevijalna prihodnost, (jez)deci vsebine, se seli na nov spletni naslov. Nič več skrivanja po getih Filadelfije, lep pozdrav Bel Air!

Radar je zaznal svetovnoširokomrežni naslov:

www.jezdecivsebine.si

ki kombinira vso staro vsebino, ki jo imate vsi tako radi, z novimi formalističnimi prijemi, ki omogočajo branje strani na vseh napravah; z novimi appi, v katere se ekipa TFF 12 do sedaj sploh ni zares spuščala; in z novo, svetlejšo, barvno podobo za svetlejšo prihodnost.

Živela Ank-h, ki je v FaFovski svet vnesla prvo veliko reformo po uvodnem galopu v spletišče. Dragi bralci, tole je na nove zmage! Blogger zapuščamo mlajšim generacijam v dobri veri in z lepimi zahvalami. Od sedaj naprej smo v odprtem morju. Se beremo!

ALARM * ALARM * ALARM

SAJFAJ KVART: UVOD V ČASOPLOVBO

Star internetni štos razloži, zakaj se ne smemo bati težkih odločitev. Če se še nihče iz prihodnosti ni ustavil pri vas, da vam prepreči izbrano dejanje, potem vaši načrti gotovo ne morejo biti tako grozni, kajne?

Kolektivni imaginarij o časovnih popotnikih je ovit v klišeje. Njihove zgodbe so neštetokrat zreducirane na dobri stari preobrat, ko se na prvi pogled smiselno dejanje izkaže za dolgoročno škodljivo. Rešite otroka pred prihajajočo lokomotivo in izkazalo se bo, da je mali fantič Adolf Hitler. Umrejo milijoni. Prinesite svojim prednikom cepivo in predelali ga bodo v biološko orožje. Umrejo milijoni. Pomagajte dekletu, izkaže se, da je vaša mama, ki se je zaljubila v vas. Umrli boste. Itd.

VOJNA ZVEZD VII: 5 STVARI, KI JIH ŽE VEMO

1. Filmski napovednik je zgodba zase

Vse do sedaj smo novo epizodo Vojne Zvezd spoznavali prek filmskih napovednikov, teh malih odkruškov filma, ki jih z malo muzike in spretne montaže zlahka sestavite v dvominuten spot z odličnim suspenzom in akcijo.

GLEDAM

Pozdravljeni brovariši in brovarišice. Pozdravljen broletariat. Dolgo časa se nismo miselno dotikali.

To je zato, ker se medspletna situacija še vedno zaostruje.

Gledam. Kaj se dogaja, ko nekaj gledam? Tisto nekaj, k čemur je moj zor usmerjen, v meni povzroča ireverzibilno reakcijo. Fidbek. Odziv. Od-ziv. Audio vizuelni kogitacjones stream se z menoj igra in vsak trenutek vabi, želeč: »Kaj boš pa sedaj? Pa sedaj? Ti to ugaja? Kaj pa to? … « Itd. v večnost. Oz. vsaj dokler nam zmanjka časa v službi. Ali pa nas mater prikliče: »ALO, DARJAN CMOKI SO ŽE, PIZDA.«

PRIJATELJ V STISKI

… se nadaljuje …

»Mamojebec! Mamojebec! Oh … mamojebec!« Bil je Nataliin glas, ampak kako, ni mogel biti. Nikoli ni tako kričala. »Fak! Oh, fak! Ooooooh!! Ne morem verjeti, kaj mi počneš! Fak!«

Uh oh, težave. Hitel sem po stopnicah, da bi jo rešil! Preskakoval sem po dve naenkrat, usmerjal me je njen glas. Glas mojega dekleta. Ljubezni mojega življenja.

PRIJATELJ V STISKI

Vrata so bila odklenjena. Spet. Še ena izmed zadev, za katere sem se trudil biti potrpežljiv, a seveda, Larryju ni bilo mar.

Kuhinjski pult je bil tako usran, da sem se bal položiti svoje ključe nanj. Izpraznjene pločevinke piva in steklenice žganja, nekakšna strjena tekočina in ljubi Bog, cigaretni ogorki. Puščal jih je kar tam, na sredini mojega pulta! Pulta, s katerega sem jedel svojo hrano! Pulta, s katerega sem včasih jedel svojo hrano. Pulta, s katerega nikoli več ne bom jedel hrane. Bil je še listek: »Drew, potrebujeva kosmiče. Larry.«

KAKO SO NAS RISANKE UŽALILE - IN REŠILE

»And then, in 1945,  peace broke out. It was the end of the joke.«

-Monthy Python

Ne le vojne in Hirošime, konec je bilo tudi z neštetimi priljubljenim risankami, ki so v vojnem času tako ali drugače nagovarjale otroke. Le kdo bi lahko pozabil na očarljivi Popayjev boj z Japonci ali prisrčno udjestvovanje Racmana Jake v Tretjem rajhu? Izbris in – povejmo naravnost – cenzura posameznih epizod je bila na prvi pogled logična: vse brez izjeme portretirajo vojne nasprotnike z rasistično karikaturo, ki izdaja njihovo prirojeno zlobo in nekompetenco, da bi se kosali z dobro urejenim, brezhibnim ameriškim imperijem. Le malo razlogov je bilo, da bi povojne generacije še naprej zastrupljali s takšnim hujskaštvom.

PORNIČ

Ni velikokrat, da bi človek hodil po malem domačem kraju in srečal kaj pametnega. Kaj šele kaj lepega. Kaj šele kaj takšnega, kar ti je lepšalo dneve v domači postelji. Na domačem travniku. Pristna desničarska romantika kot podlaga za ekstremne levičarske svinjarije in nemoralne podvige. Po vseh redundantnih dneh in po vseh zlizanih in zablodelih mislih se je znašla pred mano v črni oblekci, ki se je končala precej nad koleni. Ravno prave dolžine. In takšna je stala pred našim merkatorjem. Če bi sedela na kolesu, bi ji že lahko pošpegal pod tkanino in ošinil odtenek barve hlačk.

MED MODROSTJO IN NIČEM

In vse je nič. Te žametne oči

so kakor žalost, ki strmi v sivino,

njih temni sloj prodira med tišino

kot zvok, ki se v šumenju izgubi.

– Srečko Kosovel (Sonet smrti)

Sedaj poznam resnico o ljudeh: vse poti vodijo v smrt … ne glede na njihove boje, ne glede na njihove uspehe, na koncu poti umrejo. To je Modrost.

– Malthael (Pot k Modrosti III)

Znamenja, dana »pravi biti« stvari, so znamenja nebiti, niča – »resnični svet« so zgradili iz protislovja proti dejanskemu svetu: zares navidezni svet, kolikor je zgolj moralno-optična prevara.

– Friedrich Nietzsche (Somrak Malikov, »Um« v filozofiji VI)

ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

DISKURZIJA FILMSKA: RIMSKA ZGODBA

Dr. Drisky in N. Maximus sta zakurblala vsak svoj osebni računalnik in si zavrtela svojevrsten spektakel: največji slovenski neodvisni filmski projekt leta 2015: Rimsko zgodbo (KID Teodizij, DD Studio, Millenium Fox). Film podira rekorde kot za stavo. Na premieri – sredi glavnega trga v Vipavi – se je nabrala množica 2.500 gledalcev. Jezdeca je zanimalo, kaj se v filmu skriva, da se v množici drugih bodisi skrije bodisi razkrije. Vsak zase sta si nadela najbolj ljubek nasmešek, najbolj nedolžne očke in najbolj nevtralen pripis ob faci: Dafuq did I just watch?

SAJFAJ KVART: OD ZOMBIJEV DO NIHILIZMA

Eno leto je mimo, odkar je rubrika Sajfaj kvart ugledala luč sveta. Celo leto. Kako vemo? Predvsem vemo zato, ker Sajfaj kvart dolguje svoje rojstvo konvenciji Na meji nevidnega, ki je jezdna tuhtanja leta 2014 (dobrih ducat mesecev nazaj) prisilila v metamorfozo: sprva v predavanje z naslovom Tri plasti znanstvene fantastike, nato pa še v serijo esejev o teh in onih izdelkih scifija vseh časov.

Kdor ima za seboj vsaj enega od teh esejev, je nedvoumno seznanjen z Oswaltovo teorijo zombijev, raket in puščob, ki so jo fafovci vzeli kot odskočno desko in iz nje razvili lasten univerzuum. Čas je, da se Sajfaj kvart tudi formalno počasi odcepi na svoje. Tokrat v branje ponujamo ekstrakt predavanja Od zombijev do nihilizma z letošnje konvencije NMN, kot bi jih zapisali Drisky, Elza, Naughtius in Satirični na enem od svojih kjotskih protokolov.

PRAVA GROZLJIVKA JE SLOVENSKI JEZIK. ALIENEJE: IDILA

OPOZORILO: Spodnji skupek alinej vsebuje razvajalčke. Kdor si ogleda filma ne bi rad kvaril s prevelikim vpogledom v vsebino, mu je svetovano branje kritike prek sledeče povezave.

* * *

- Ko film brede globlje in globlje v zgodbo, vsi v dvorani trepetajo pred naslednjim stavkom, ki bo razkril žalostni ustroj slovenskega jezika in njegovo neumorno bitko z mučno gledališko tradicijo, ki mu onemogoča sproščeno govorico. Ko bi se vsaj enkrat zgodilo, da se nam ni treba ugrizniti v jezik ob večnem vračanju trpinčenja bobničev z besedami, ki obstajajo le še v visoki literaturi in političnih govorih.

A: Neki, neki, vseeno mi je za te kmetavze, »važn je, da majo neomejeno količino tega šnopsa.« WAT? Neomejeno? Who says neomejeno when drunk?

ALARM 2/2

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

ALARM 1/2

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

VIII

Zakaj nisem enostavno zapisal vseh misli, ko so z vso svojo gotovostjo in presenetljivostjo še sveže butnile v glavo? Zdaj je že sreda in – ker moj spomin ni bohvetkaj, moja percepcija časa pa, hmm, nedosledna – so od ponedeljka minila že malodane leta … torek je tako postal tisti običajno osovraženi ponedeljek čigar obstoj je ljudem tako zoprn, da o njem lahko prebiram na raznih šalcah za kavo, majicah, memih ipd. Vedno se potem vprašam, komu so ti ponedeljki res tako zoprni, da bi se z nekim domislekom, a la 'Monday, you bastard' želel o tem opomniti še s šalco kofeta, ki ga pije – verjetno, prav v ponedeljek. Kakor koli ...

ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

PRVI LITEROS ZAKLJUČEN

Draga bralka, dragi bralec, pogovoriti se moramo o seksu.

Kot ste nedvomno seznanjeni, smo Jezdeci na začetku poletja odprli Literos, natečaj za najboljšo erotično kratko zgodbo. Izdelki, ki so pristali v našem trdno zapečatenem poštnem predalu, so bili skrbno pregledani, po potrebi lektorirani, nekaj jih je bilo potrebno prevesti v razumljiv jezik. A to nas ni ustavilo. Staknili smo glave in si jih družno razbijali, dokler nismo našli zmagovalcev.

ZGODBOVINA JEZDECEV - DESETO POGLAVJE

Natečaj Literos 2015 je v zaključni fazi, ko petčlanska žirija melje prispela besedila in s pomočjo Barbik in Kenov rekonstruira težje doumljive prizore iz zgodb. Včasih morajo uporabiti tudi plišastega kalamara oz.repliko kravjih vimen. Go figure. To je izvrsten čas, da naslovimo nekatera vprašanja, ki so prispela s pismi bralcev a la:

Mojo prijateljico pa zanima, kako to, da je na (jez)decih vsebine toliko fuka? Takole pravi: »Vpišem v Google fuk + karkoli drugega in dobim vašo revijo. 'Slovenski fuk' – (jez)deci!, 'vroči fuk' – (jez)deci!, 'fuk z učiteljem fizike' – (jez)deci! In potem še ta natečaj erotične proze! Saj ni nič narobe, da vas to zanima, ampak koga – ne mene – lahko moti, če potem vedno prileti na neko čudno literarno revijo.«

– Moja prijateljica

TRIJE DIALOGI

Na letošnji dan boja proti okupatorju smo objavili esej Kukiji Misfortune, s katerim smo se poklonili Georgu Carlinu, revolucionarju iz sveta stand-up komedije. Naštevanje superlativov in uspehov bi bilo le votlo prepričevanje bralstva, zato predlagamo vpogled v živo tkivo njegovih besed. Tuba je polna teh in onih ekstraktov ter posnetkov živih nastopov, zatorej (jez)deci raje ponujamo sijaje, ki jih slehernik na spletu še ne more dobiti. Spodaj prilagamo tri kratke dialoge, za katere se šušlja, da bodo kmalu udramljeni na odru, v najslabšem primeru pa vsaj avdioknjigizirani by Vid & Pero.