ZAGODLA MI JO JE … BRINA SVIT

Vpišite v brskalnik »ena noč v Reykjaviku« v enem izmed svetovnih jezikov in naleteli boste na množico predlogov, kako preživeti noč v najsevernejši prestolnici na svetu. Kje ugodno spati, kje dobro jesti in kje ob vrčkih piva Víking počakati na prvo jutranjo svetlobo. Med vsako leto številnejše turiste se namreč pomešajo tudi potniki, ki se preko Islandije zgolj odpravljajo ali vračajo na ameriški kontinent in jim Reykjavik predstavlja le tranzitni postanek za noč ali dve. Da nam rezultati brskanja v slovenščini na prvih mestih ponudijo tudi naslov literarnega dela, je odgovorna v Franciji živeča pisateljica Brina Švigelj-Mérat (1954), bralcem znana pod psevdonimom Brina Svit, ki je roman - po obsegu sicer bližje kratki zgodbi - dve leti pred slovensko izdajo (2013) prvotno objavila že v francoskem jeziku.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE VIII

… se nadaljuje …

POGLAVJE VIII

Hladnikova, 11:40

Dragi bralec,

groza! Nepopisljiva groza! Če bereš to sporočilo, me ne moreš več šteti za pripadnika tega sveta. Padel sem v zasedo Jezdecev. Ank-h me je zvabila v past. Rosomah me je z nekaj filozofskimi fintami spravil na kant. Nekaj o eksistenci, se spomnim, in o ontološkem preskoku. Da sem produkt fikcije, pravi Zofka. Sadež, Drisky in Maximus so se le režali, ko sem v obupu švical in se tresel pred lastno usodo.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJI VI IN VII

… se nadaljuje …

Po včerajšnjem tradicionalnem TFF sabatu, danes objavljamo 2 poglavji literogične zagonetke In sedaj nekaj čisto drugačnega.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE V

… se nadaljuje …

POGLAVJE V

Zaloška, 9:20

Dragi bralec,

če bereš to sporočilo, že veš, kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča. Majska vročina mi že pritiska na čelo, medtem ko se sledi za Jezdeci hladijo. Hitim, kolikor morem, preden izginejo.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE IV

… se nadaljuje …

POGLAVJE IV

Šmartinska, 8:30

Dragi bralec,

če bereš to sporočilo, že veš, kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča. Moji najhujši sumi se potrjujejo. Pravkar sem izvedel, da je med Jezdeci, ki so oropali najdišče svetega grala, tudi njihov glavni pedagog, Naughtius Maximus. Njegove komunajzarske ideje in sočutje do mlajših generacij so bili vedno grožnja obstoječemu sistemu. Če ne bo nihče prekrižal njihovega načrta kraje svetega grala, bomo tonili v rdeči revoluciji kot podgane v odplakah.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE III

… se nadaljuje …

POGLAVJE III

Dunajska, 7:30

Dragi bralec,

če bereš to sporočilo, že veš, kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča. Sledil sem Jezdecem in njihovemu smradu zla do ceste, ki vodi na Dunaj. Zviti so, preračunljivi, brišejo sledi, kolikor jih le lahko, a odločen sem, da jih bom našel, kjer koli se mislijo skriti. Ne morejo si privoščiti škandala na odprtem, dokler bom pomešan v množico sumničavih pogledov, bom varen. Vsaj upal sem, da bo tako, nato sem izvedel, da je v njihovi skupini več pokvarjencev, kot sem si lahko mislil.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE II

… se nadaljuje … 

POGLAVJE II

Koseški bajer, 6:20

Dragi bralec,

če bereš to sporočilo, že veš, kakšno misijo sem sprejel na svoja pleča, a niti ti niti jaz si nisva mogla vsaj približno predstavljati, s kakšno pokvarjeno, nagnusno in izprijeno bando imam opravka. Ne le, da obstajajo močni namigi, da je med njimi nimfomanični transvestit, kot sem že poročal, bojda se kosam s samim zloveščim dr. Driskyjem. Driskyjem Bare-ass-ovskim, zloglasnim mučiteljem čebel in eksperimentatorjem s človeškimi možgani v nekakšnih kadeh. Ko sem šel pobrat svoj žig na kontrolno točko pohoda, sem slišal neko starejšo gospo, ki je povedala, da je doktor res bil na najdišču grala in da je resnično ukradel enega od manjkajočih artefaktov, storil pa je to preden je do varnostnikov prispelo ponarejeno pismo ogorčenega gledalca. Hvalabogu za klepetulje.

ENIGMAVIK. LITEROGIKA: IN SEDAJ NEKAJ ČISTO DRUGAČNEGA. POGLAVJE I

9. maja 2015, na obletnico vkorakanja partizanskih enot v Ljubljano, je slovenska prestolnica že 59. zapored zbezala ljudstvo v gibanje po Poti spominov in tovarištva. Literarno-umetniško društvo TFF 12 se je dogodku pridružilo s krimičem, ki je čakal razgaljen v osmih delih na osmih kontrolnih točkah. Ljubitelji literature, logike in pohodov so lahko skenirali unikatne QR kode, ki so vodile do osmih pisem Jacka Kowalskyja, protagonista Koljača, ki je zasledoval bando Jezdecev na begu s prizorišča zločina.

ALARM

ALARM * ALARM * ALARM

Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.

GRABIL SEM JO ZA RIT

Grabil sem jo za rit, neveščo kurbo, ki je bila daleč od klasičnega pomena te besede, pa je vendar delovala tako. Sicer sva se pa ljubkovalno vedno tako poimenovala. Po vsakem prepiru mi je samo pomignila z boki in moji argumenti o njeni nadvladi so bili vidni še najinim otrokom na vrtčevskem dvorišču. Poljubil sem jo na lice in tamali so gledali za nama, kot da ljubezen ne obstaja več, mogoče pa jim je po vseh predstavah o gejevskih pingvinih in spraševanju po (ne)božjem, na katere sva jih vozila, enostavno svet postal pretirano determiniran. Pojasnjen. Usmerjen. Definiran.